Letošnjega maja se je Mednarodna nogometna zveza (Fifa) začela poigravati z zamislijo o organizaciji svetovnega prvenstva na vsaki dve leti. Ideja, ki se je rodila v Savdski Arabiji, ima goreče podpornike, a tudi zagrizene nasprotnike. A tako kot večina odločitev sprejetih v poslovnem svetu bodisi je govora o bančništvu ali pa športu, ne gre le za vprašanje prednosti in slabosti, temveč predvsem za finančne koristi in stroške.
Največji nogometni turnir na svetu vse od svoje premierne izvedbe leta 1930 poteka na štiri leta. Izjema se je doslej zgodila zgolj dvakrat, in sicer leta 1942 in leta 1946, ko je tekmovanje v obeh primerih odpadlo zaradi druge svetovne vojne.
Dandanes, ko se svet zaradi pandemije koronavirusa prebuja v novo realnost, se s preobrazbo spogleduje tudi nogomet. “Verjamemo, da je nogomet na pomembni prelomnici. Številne težave, s katerimi se je spopadal, so se s pandemijo le še povečale,“ je maja letos dejal predsednik Nogometne zveze Savdske Arabije Yasser Al-Misehal.
“Pomembno je ugotoviti, kako je globalna igra strukturirana, kaj bi morala vključevati in ali ostaja trenutni štiriletni cikel optimalna podlaga za upravljanje nogometa s tekmovalnega in komercialnega vidika,“ je še pristavil Al-Misehal in na plano prišel z idejo, ki se je zdela še pred nekaj leti nepredstavljiva – organizacija mundiala na vsaki dvet leti.
100-odstotno prepričan, da je ideja prava
Prvi mož Fife Gianni Infantino je predlog pograbil z obema rokama, ga označil za “zelo prepričljivega in izčrpnega“, minuli mesec pa mednarodno javnost že prepričevala s podatkom, da ji je naklonjeno tudi veliko število navijačev. “Širša raziskave trga, v kateri je sodelovalo 23.000 ljudi v 23 državah, je pokazala, da je kar 15.000 vprašanih izkazalo zanimanje za nogomet in svetovno prvenstvo. Večina bi si želela, da se mundial odvija pogosteje,“ so sporočili iz Fife.
Argumenti v prid spremembi vključujejo pogostejšo kakovostno nogometno zabavo in možnost zbiranja več sredstev za razvoj igralcev v revnejših državah, naklonjenost pa je predlogu pred časom izkazal tudi legendarni trener Arsenala Arsene Wenger.
“Stoodstotno sem prepričan, da je to prava rešitev. Današnji tekmovalni koledar je zastarel. Trenutni štiriletni cikel je bil osnovan leta 1930, a kar 133 držav na svetovnem prvenstvu ni nikoli nastopilo,“ je poudaril Francoz, ki, mimogrede, pri Fifi opravlja funkcijo šefa nogometa za države v razvoju.
Prihodki za skoraj polovico nižji od Uefinih
A tako kot večina odločitev sprejetih v poslovnem svetu bodisi je govora o bančništvu ali pa športu, ne gre le za vprašanje prednosti in slabosti, temveč predvsem za finančne koristi in stroške. Ni skrivnost, da Fifa večino prihodkov prejme prav z naslova pavic za predvajanje tekem, prodaje licenc in vstopnic s svetovnih prvenstev. Pravzaprav obstaja jasen finančni cikel, v katerem izgube pri Mednarodni nogometni zvezi nastanejo v treh od vsakih štirih let.
Za razliko od Evropske nogometne zveze (Uefa), ki ima oporo v močnih klubskih tekmovanjih, kot sta Liga prvakov in Liga Evropa, je Fifa odvisna zgolj od turnirja 32 najboljših reprezentanc. Tudi zato so njeni prihodki za skoraj polovico nižji od Uefinih in je v zadnjih štirih letih znašal 6,4 milijarde evrov.
Logika, na katero prisegajo pri Fifi, se zato zdi preprosta – več svetovnih prvenstev pomeni več prihodkov. A, kot opozarjajo številni, tudi možnost pojava novih težav. Nogometni poznavalci so prepričani, da podvojitev števila prvenstev v štirih letih, še ne pomeni nujno podvojitve prihodkov.
Kar 55 odstotkov le teh jih zaenkrat na bančni račun Fife pride z naslova televizijskih pravic, visoki zneski pa so predvsem posledica visokega povpraševanja. Kot je prepričana profesorica finančnega menedžemta z univerze Portsmouth, Christina Philippou, bi pogostejša organizacija velikega športnega dogodka, le tega bržkone naredila precej manj privlačnega za množice.
“Če se prvenstvo zgodi dvakrat pogosteje in se znajde v konkurenci drugih športnih dogodkov, ki si jih ljudje želijo ogledati (na primer olimpijske igre), se lahko vrednost, ki so jo zanj prirpavljeni plačati televizijski ponudniki, zlahka zmanjša,“ je za spletni portal The Conversation zapisala Philippoua.
Maxwell: To bi bi škodovalo našemu športu
Ni presenečenje, da predlogu ostro nasprotujejo predvsem Uefa in klubi pod njenim okriljem. V primeru njegove uresničitve bi se stroški klubov namreč povečali, večja pa bi bila tudi utrujenost že tako obremenjenih igralcev. Zanimiv je podatek, da je rekorder Bruno Fernades za Manchester United in portugalsko vrsto samo v pretekli sezoni odigral kar 81 tekem in vpisal 6.472 minut.
Da je tema zelo vroča, sicer pričajo tudi izjave nekaterih nekdanjih nogometnih zvezdnikov na dobrodelni tekmi minuli petek v ljubljanskih Stožicah. Prejemnik nagrade za najboljšega nogometaša leta 2001 Luis Figo je zamisel označil za noro in dodal, da bi igranje mundiala na vsaki dve leti povsem bi ubilo čar, ki ga prinaša štiriletno čakanje nanj.
Podobno je v naš mikrofon zatrdil tudi nekdanji reprezentant Brazilije in igralec Barcelone, PSG ter milanskega Interja Maxwell. “Svetovno prvenstvo dela edinstvenega prav to, da se odvija na vsaka štiri leta. Igranje na vsake dve leti bi bilo s perspektive igralca nesmiselno. Nogometaši ne bi nikoli več imeli časa za počitek in časa za preživljanje s svojimi družinami. Z vidika športa gre nogometu dobro. Vselej smo se pripravljeni pogovarjati o spremembah, a igranje na dve leti bi škodovalo našemu športu,“ je zatrdil 40-letnik.
Kot je še ugotovila Christina Philippou, bi sicer odločitev o organizaciji SP na vsaki leti pomenila veliko tveganje za Fifo in ne nazadnje tudi nevarnost, da si nakoplje jezo tako Uefe, klubov kot tudi nogometašev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje