Gibraltar, ki se bo danes v Kopru v prijateljski tekmi prvič v zgodovini pomeril s Slovenijo, je bil dolgo časa grdi raček svetovnega nogometa. Uefa ga je kljub prizadevanjem priznala šele leta 2013, Fifa pa tri leta pozneje. Ena najmanjših in tudi najbolj nogometnih držav na svetu je pred tem bila bitko, ki je trajala 16 let. Kakšno je ozadje nogometne vojne za Gibraltar in kakšno vlogo je imela v njej Slovenija?
“Nori smo na nogomet. Odkar reprezentanca nastopa v mednarodnih tekmovanjih, še bolj. O tem, da bomo igrali proti nekaterim od najboljših nogometašev na svetu, smo sanjali,” pravi Roy Chipolina, ki ga lahko v postavi Gibraltarja pričakujemo tudi danes zvečer v Kopru.
Kapetan Gibraltarja, ki je na lestvici Fife med 210 reprezentancami na 195. mestu, višje od 194. mesta pa nikoli ni bil, ni profesionalen nogometaš.
Tako kot preostalih 23 gibraltarskih reprezentantov, ki jih je izbral selektor, nekdanji urugvajski reprezentant Julio Cesar Ribas, tudi 38-letni Chipolina, ki je s 48 nastopi drugi na lestvici po številu tekme za Gibraltar, nogomet igra doma. Za Lincoln FC, s katerim je letos prišel do četrtega naslova državnega prvaka.
“Komaj sem kaj spal. V posteljo sem legel ob 2:30, že ob osmih zjutraj pa sem moral v službo,” pa je po zgodovinski zmagi nad Armenijo oktobra 2018 povedal njegov reprezentančni in klubski soigralec, Kyle Goldwin. Tudi njega bomo videli na Bonifiki. Šestintridesetletni vratar seveda ni nogometni profesionalec, tako kot vsi v gibraltarskem nogometu je amater.
“V Gibraltarju ne živimo od nogometa, ampak za nogomet,” pravi kapetan Chipolina.
Gibraltar ima na vsega šestih kvadratnih kilometrih nekaj več kot 33 tisoč prebivalcev. Kar tri tisoč od teh je registriranih nogometašev in nogometašic. V Gibraltarju skoraj vsak deseti državljan igra nogomet.
Najuspešnejši klub je Lincoln, ki je preštel že 25 naslovov državnega prvaka. Drugi najboljši je klub Prince of Wales (19), sledijo Glacis United (17), Britannia XI (14), Gibraltar United (11), Manchester 62 (7) …
Imena so, verjetno ste opazili, britanska. Podobno je z vsemi klubi z Gibraltarja, v prvi ligi jih nastopa 12. Vsi tekme igrajo na stadionu Victoria, ki sprejme 5000 gledalcev.
Nogomet in ljubezen do nogometne igre imata v Gibraltarju veliko tradicijo. Tamkajšnja nogometna zveza je bila ustanovljena že daljnega leta 1895 in spada med najstarejše na svetu. Nastala je pet let pred nemško in skoraj 30 let pred brazilsko.
Kljub temu, da so v Gibraltarju nori na nogomet, je za njihovimi klubi šele sedem evropskih sezon.
V kvalifikacijah za Ligo prvakov so trikrat preskočili prvega tekmeca. Vedno je to uspelo Lincolnu, ki je v letih 2016, 2017 in nazadnje leta 2019 napredoval proti Santo Colomi iz Andore, estonski Flori oziroma La Fioriti iz San Marina.
V kvalifikacijah za Ligo Europa je Europa leta 2017 preskočila armenskega predstavnika, Pjunik, drugič je klubu prikladnega imena v tem tekmovanju uspelo izločiti andorsko Sant Julio. Istega leta je St. Joseph’s premagal kosovsko Prištino.
Gibraltarski klubi v Evropi:
Kvalifikacije za Ligo prvakov:
Tekme: 16
Zmage: 4
Remija: 2
Porazov: 10Kvalifikacije za ligo Europa:
Tekem: 28
Zmage: 3
Remijev: 7
Porazov: 18
S slovenskimi klubi se gibraltarski še niso merili. Tudi pred reprezentanco Gibraltarja je prva tekma v zgodovini proti Sloveniji, za njo pa za zgolj trije nastopi v kvalifikacijah pod okriljem Fife in Uefe, pod katero so dvakrat nastopili tudi v Ligi narodov.
Izkupiček seveda ni najboljši. V kvalifikacijah za evropski prvenstvi 2016 in 2020 so gibraltarski nogometaši na 18 tekmah doživeli 18 porazov. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 so prav tako izgubili vseh 10 tekem. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2020 so klonili na prvih treh.
Trenutke slave so doživljali v najslabšem razredu Lige narodov. Do prve zmage na mednarodnih tekmah so v njej prišli 13. oktobra 2018, ko so v gosteh z 1:0 premagali Armenijo. Za zgodovinsko zmago je z golom z enajstmetrovke poskrbel prav Chipolina.
Le tri dni pozneje je Gibraltar z 2:1 premagal še Liechtenstein in prišel do zgodovinske druge zmage na tekmah, ki štejejo za točke. Spet je bil junak Chipolina, čigar reprezentančna statistika se je za zdaj ustavila pri teh dveh golih. Z njima je drugi na lestvici najboljših strelcev v zgodovini. Najboljši je Lee Casciaro, ki ga tokrat ni zraven, je dosegel le en gol več. Tri.
Gibraltarska reprezentanca na tekmah Fife in Uefe:
Kvalifikacije za SP in EP:
Zmage: 0
Remiji: 0
Porazi: 31
Razlika v zadetkih: 10 golov, 144 prejetih golovLiga narodov:
Zmage: 4
Remiji: 2
Porazi: 4
Razlika v zadetkih: 8 golov, 16 prejetih golov
Gibraltar in njegov pomen
Zakaj so vsi klubi iz gibraltarskega nogometa, ki ima eno najstarejših zgodovin na svetu, v evropskih pokalih do zdaj skupaj zbrali manj nastopov od NK Maribor, in zakaj ima najboljši strelec v zgodovini gibraltarske reprezentance na svojem računu toliko golov, kot jih ima občasni slovenski reprezentant Domen Črnigoj? Razlog je politika.
Gibraltar je država, ki leži na jugovzhodnem delu Iberskega polotoka. Na severu meji na Španijo in ima velik strateški pomen. Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko. Od nje Gibraltar loči vsega 13 kilometrov.
Po odprtju Sueškega prekopa leta 1869 je Gibraltar postal še pomembnejši, boj za njegovo ozemlje pa traja že več sto let.
Že 300 let je Gibraltar ena od čezmorskih držav Združenega kraljestva. Gibraltar ima svojo ustavo, vlado in lokalne zakone, a britanska kraljica Elizabeta II. Imenuje guvernerje, ki nadzorujejo obrambno in zunanjo politiko ter varnostne sile.
Prebivalci Gibraltarja, ki spada med najbolj gosto poseljena območja na svetu, so tudi britanski državljani in seveda govorijo britanski jezik.
Večina jih živi ob vznožju znamenite Skale, ki se dviga nad zalivom Algeciras. Mesto Gibraltar leži na ozkem pasu na zahodni strani, kjer se Skala manj odsekano spušča proti morju. Njena notranjost je prepredena s skrivnimi predori, ki so jih britanski inženirji izkopali že pred začetkom druge svetovne vojne.
Gibraltar je znan tudi kot davčna oaza, kljub svoji majhnosti pa ima močno gospodarstvo, ki temelji predvsem na financah, ladijskem prometu, trgovanju, obalnem bančništvu in turizmu. V Gibraltarju je nezaposlenost skoraj nična.
Gibraltar je bil kot edino od britanskih čezmorskih ozemelj do januarja 2020 tudi član Evropske unije, a potem iz nje z Brexitom izstopil, čeprav je bilo kar 96 odstotkov prebivalcev Gibraltarja proti. Mnogi med njimi namreč hodijo na delo v Španijo in so z njo tesno povezani. Tja na treninge hodijo tudi nogometaši vseh 12 gibraltarskih prvoligašev.
Španci že desetletja zahtevajo, da se Gibraltar vrne pod njeno okrilje. Leta 1967 so v Gibraltarju na referendumu odločili, da ostanejo del Združenega kraljestva. Španija je takrat celo zaprla meje in prekinila vse zunanje odnose z Gibraltarjem.
Leta 1985 so Španci spet odprli meje, leta 2002 pa je padel nov referendum, na katerem so se Gibraltarci odločali o vzpostavitvi skupnega nadzora Španije in Združenega kraljestva. Gibraltarci niso popustili. Status Gibraltarja je nespremenjen do danes, odnosi s Španci pa ne najboljši.
Nogometna vojna za Gibraltar
Španci so se bali, da bi lahko Gibraltar vlil poguma Kataloncem in Baskom, ki svojo identiteto v marsičem uveljavljajo tudi skozi nogomet, zato so bili od samega začetka proti, da bi Gibraltar ustanovil svojo nogometno reprezentanco.
Gibraltarci so se prvič opogumili leta 1997, ko so po vzoru Ferskih otokov, ki so to storili sedem let pred tem, prvič zaprosili za članstvo pri Uefi. Ferski otoki, danska provinca s 50 tisoč prebivalci, so medtem že nekaj časa ponosno nastopali v mednarodnih tekmovanjih, saj jim Danci niso povzročali težav. Z Gibraltarjem je bilo povsem drugače.
Španija se je ideji Gibraltarja močno uprla in Uefi zagrozila, da bo v primeru priključitve Gibraltarja bojkotirala vsa Uefina tekmovanja. Na klubski in reprezentančni ravni. Španci so trdili, da so objekti Gibraltarja na spornem ozemlju.
Uefa je Špancem, ki so nogometna velesila, ugodila in dve leti za tem, leta 1999, celo spremenila pravilnik priključitve novih članic. Zaostrila ga je na škodo Gibraltarja.
Toda Mednarodno športno razsodišče (CAS), na katerega se je pritožil Gibraltar, je nekaj let pozneje razsodilo v korist Gibraltarja. Pri Cas so določili, da bi morala Uefa pri svoji odločitvi upoštevati datum vložitve prošnje Gibraltarja, ki se je zgodila še pred menjavo pravilnika.
Gibraltar bi morali priključiti Uefi, a se to ni zgodilo. Na Uefinem kongresu leta 2007 so njene članice odločale o tem. Od 52 držav so bile za zgolj angleška, valižanska in škotska nogometna zveza. Vseh 49 preostalih je bilo proti. Med njimi tudi slovenska. Njen predsednik je bil takrat Rudi Zavrl. Gibraltar je tako še za nekaj časa ostal brez igranja pod okriljem Uefe in tudi Fife.
Uefa je popuščala Španiji, ki pa je v naslednjih letih počasi izgubljala svoj vpliv. Tamkajšnji klubi so bili sploh ob veliki finančni krizi vse bolj odvisni od denarja, ki so ga dobivali od krovne evropske nogometne organizacije in čez nekaj let popustili.
Uefa je rade volje odprla vrata Gibraltarju. Ta je njen član postal maja 2013, manj kot tri leta pozneje pa zakorakal tudi pod okrilje Fife in postal polnopravni član svetovne nogometne družine. Z eno omejitvijo. Španija in Gibraltar nikoli ne smeta biti izžrebana v isto kvalifikacijsko skupino.
“Danes je Gibraltar vstal in nagovoril ves svet. Moj privilegij je, da lahko najavim vstop Gibraltarja v krovno svetovno nogometno organizacijo,” je maja 2016, ko je na njenem kongresu v Mexico Cityju Gibraltar vstopil v Fifo in postal njen 211. član, vzhičeno povedal prvi mož gibraltarskega nogometa Michael Llamas.
“Od majhnega smo po televiziji spremljali najboljše nogometaše na svetu, zdaj proti njim igramo. Zdi se mi, kot da se vsak dan zbudim v nove sanje,” je bil pri opisu, kaj Gibraltarcem pomeni igranje mednarodnih tekem, pred leti slikovit s 53 nastopi rekorder Gibraltarja Liam Walker, ki je septembra 2016 na prvi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Rusiji ob porazu z 1:4 proti Grčiji tudi zabil zgodovinski prvi gol.
Gibraltar je nekaj dni pred tem na prijateljski tekmi gostoval v Portu in prisostvoval na prvi domači tekmi novo okronanih evropskih prvakov Portugalcev. Gibraltarski reprezentanti, ki se z nogometom ukvarjajo zgolj iz ljubezni in za hobi, so se kar naenkrat znašli v družbi najboljših nogometašev na svetu. Malo pozneje je Gibraltar v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 igral še proti Belgiji in njenim zvezdnikom, nastopili so tudi Eden Hazard, Thibaut Courtois …
“Noro je, ko igraš proti takšnim zvezdnikom. Ljudje me nenehno sprašujejo, kako je igrati proti Naniju, Hazardu … Včasih se pred začetkom tekem s soigralci spogledamo in se vprašamo, kaj sploh počnemo tam,” je o tem povedal kapetan Chipolina, ki je nazadnje lahko spoznal tudi Memphisa Depayja, Matthijsa de Ligta, Frenkieja de Jonga …
Gibraltar je na zadnji tekmi pred gostovanjem v Sloveniji konec marca na stadionu Victoria proti Nizozemski v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 izgubil z 0:7.
Zdaj bodo Gibraltarci na seznam zvezdnikov, o katerih bodo nekoč ponosno lahko razlagali svojim vnukom, uvrstili še Jana Oblaka, Josipa Iličića … Upamo samo, da se takrat ne bodo hvalili tudi s tem, da so proti njim prišli do kakšnega senzacionalnega podviga. Naj se to zgodi kdaj drugič in drugje.
Rekorderji po številu golov za Gibraltar:
3 – Le Cascario (39 nastopov)
2 – Jake Gosling (12), Reece Styche (13), Tjay De Barr (22), Joseph Chipolina (42), Roy Chipolina (48), Liam Walker (53)
…Rekorderji po številu nastopov za Gibraltar:
53 – Liam Walker
48 – Roy Chipolina
42 – Joseph Chipolina
39 – Le Cascario
37 – Jack Sergeant
…
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!