V soboto je slovensko nogometno javnost pretresla vest, da je umrl dolgoletni član NK Celje in nekdanji slovenski reprezentant Goran Sanković. Kakšen vtis je pustil na igrišču in zunaj njega, smo vprašali njegove nekdanje soigralce Sebastjana Gobca, Marinka Galića in Marka Simeunovića.
Otrok Celja je svojo kariero začel v matičnem klubu, zanj odigral preko 100 tekem, nato pa kariero nadaljeval tudi na Češkem pri praški Slavii, nato pa še v Grčiji pri Akratitosu in Panioniosu.
Kariero je zaradi hujše poškodbe kolena sklenil že pri 25 letih leta 2004, del nogometa pa je kasneje ostal tudi kot nogometni agent.
Gobec: Bil je velik borec na igrišču
“Gorana sem dobro poznal, saj sva bila ista generacija, isti letnik. Skupaj sva šla skozi vse selekcije celjske šole. Bil je velik borec na igrišču, bil je zelo pameten igralec. Tudi dober človek,” je o nekdanjem soigralcu spregovoril dolgoletni član Celja Sebastjan Gobec.
Povedal nam je še, da z njim v zadnjem času ni imel veliko stika. Le bežno so se kdaj videli in se pozdravili. “V zadnjem času se nismo več družili. Nekajkrat smo se videli, se pozdravili, družili pa se nismo. Imel je svoje življenje, jaz svojega, vseeno pa smo bili ob novici o njegovi smrti vsi, ki ga poznamo, globoko pretreseni. Karkoli težko rečem, razen tega, da se človek vpraša, zakaj tako hitro. Ob tej priložnosti njegovi družini izrekam globoko sožaljem.”
Bil je del zgodovinske pravljice v Bukarešti
Bil je član tudi vseh mlajših selekcij slovenske reprezentance, svojo priložnost pa je leta 2001 dočakal tudi pri članih v tisti zlati generaciji. Zbral je pet nastopov in bil del tudi spektakularne tekme v Bukarešti proti Romuniji, ko si je slovenska reprezentanca po drami zagotovila zgodovinski nastop na svetovnem prvenstvu 2002 na Japonskem in Južni Koreji.
V tisti ekipi sta bila tudi legendarni branilec in vratar Marinko Galić ter Marko Simeunović. “Res, da ga vse od konca naših karier nisem več videl, a v spominu ga imam kot krasnega fanta. Lepo je bil vzgojen, prijazen … Bil je dober igralec, pravi profesionalec. O njem lahko povem le dobre stvari,” je besede Gobca skoraj ponovil Galić.
Spomnil se je njegovega prvega vpoklica, ko ga je k sodelovanju povabil Srečko Katanec. “Čeprav smo bili ekipa, ki je že kar nekaj časa igrala skupaj in ki je tudi že dosegla neke rezultate, smo vse novince vedno lepo sprejeli. Verjamem, da je to občutil tudi Goran. V tem kratkem obdobju, ko je bil z nami, je bil povsem enakovreden član.”
Slabo novico mu je sporočil znanec, ki je Gorana dobro poznal. “Bil sem v šoku. Ko umre tako mlad človek… Za sabo je pustil otroke, ženo in ostale najbližje, ni enostavno. Tudi sam bi izrekel globoko sožalje vsem, ki so ga imeli radi,” je še zaključil nekdanji steber obrambe slovenske izbrane vrste.
Novica šokirala tudi Simeunovića
Sanković je na tisti sloviti tekmi proti Romunom v igro vstopil v drugem polčasu, zamenjal je Milenka Ačimovića in okrepil zadnjo vrsto. Njegov doprinos na tisti tekmi je izpostavil tretji sogovornik Simeunović.
“Čeprav ni bil standardni član reprezentance, je v Bukarešti storil vse, kar mu je bilo naročeno. Romuni so pritisnili, obramba je trpela in tudi z njegovo pomočjo na koncu zdržala. Drugače pa sva se večkrat pomerila tudi v klubskih vrstah, a nisva bila toliko v stiku, ker je pač igral obrambo. Sam sem imel več stika z napadalci. Novica o njegovi smrti je šokirala tudi mene. Gre za mladega človeka… Spomnim se ga kot mirnega in tihega fanta, to mirnost je kazal tudi na igrišču. Bil je močan v igri z glavo, znal je odigrati tudi z nogo. V Bukarešti je z ostalimi mladimi fanti opravil veliko delo,” je svoje misli strnil tudi legendarni vratar in izrazil sožalje Sankovićevi družini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje