Izgnan iz slovenske Olimpije se je vrnil v evropski Maribor

Agim Ibraimi. Foto: Uroš Skaza

Ko beseda nanese o zlati eri Maribora, je del zgodbe zagotovo tudi Agim Ibraimi. Makedonec, ki je v Sloveniji igral za oba večna rivala, je v še posebej v štajerski prestolnici pustil velik pečat, v naši nogometni oddaji Pod prečko pa smo z danes 34-letnim nogometašem obujali spomine na preteklost in se spraševali, kaj bo nekdanja vijoličasta "desetka" počela v prihodnosti.

V zadnjem obdobju je malce izginil izpred oči slovenske nogometne javnosti. V našem nogometu je Agim Ibraimi seveda pustil velik pečat, bil je namreč soustvarjalec velikih uspehov Maribora, s katerim je serijsko osvajal državne naslove in igral tudi v elitni ligi prvakov. Vrhunec tega obdobja je bila tekma s Chelseajem, ko je novembra 2014 nogometaš iz Severne Makedonije dosegel krasen zadetek za veliko točko vijolic proti angleškemu gigantu.

Zadetek s tekme proti Chelseaju in izjava Agima Ibraimija

Nogomet je nazadnje igral lani maja. Oziroma bolje rečeno, takrat je bil nazadnje član nogometne ekipe. To je bil Dinamo iz Tirane v albanskem nogometnem prvenstvu. Ali leto dni brez profesionalnega nogometa pomeni, da je njegove kariere konec?

“Po koncu lanske sezone sem si vzel nekaj časa za razmislek. Dobil sem otroka, več časa sem želel preživeti doma. Bomo videli, ničesar se še nisem odločil. Imel sem precej ponudb iz različnih držav, klicali so me nekdanji trenerji, a odločil sem se za premor. Še vedno treniram, ko začneš živeti s tem, potem ne moreš kar tako odnehati. Že dvajset let tako nisem izpustil treninga,” malce osvetljuje svojo situacijo nekdanji nogometaš Olimpije in Maribora.

Ibraimi o svoji prihodnosti

Ob prihodu v Olimpijo je Ljubljano že dobro poznal

Poleg zmajev in vijolic je Ibraimi v svoji karieri oblekel dresa še dveh slovenskih klubov – Domžal in Nafte. V prvi ligi je odigral 188 tekem ter dosegel 43 golov. Vse skupaj se je začelo v Ljubljani, ko je z Olimpijo igral celo v drugi ligi.

“To je bilo obdobje, ko je v Olimpiji igralo še nekaj nogometašev iz zlate generacije slovenske reprezentance, kot so Miran Pavlin, Aleš Čeh in Sebastijan Cimerotić. Zdaj vem, kaj pomenijo izkušnje, Pavlin je vsako tekmo pretekel najmanj, a bil vedno zraven pri zadetkih in asistencah. Zdaj, ko sem v teh letih, tudi sam ugotavljam, da lahko pretečeš malce manj, a si še vedno uspešen. Saj pravim, to so izkušnje,” o drugačnem pogledu v jeseni karier razmišlja Agim Ibraimi.

Iz domače Škendije ga je nogometna pot sicer najprej vodila v akademijo Red Bulla iz Salzburga. A Avstrije se je hitro zasitil in svojo srečo našel v Sloveniji.

“V Salzburgu sem igral za rezervno ekipo in mladince. Malce za ene, malce za druge. Gre za izjemno dobro urejen klub. Ne samo v regiji, po mojem mnenju v celotni Evropi ni boljšega kluba za mlade igralce. A že kot mlad igralec sem želel igrati članski nogomet. Stvari sem želel malce prehitro, bil sem neučakan. Tako je prišel klic Olimpije, v Ljubljani živita moja stric in teta, ki sem ju že prej obiskoval ob vsakem premoru med tekmami, zato takrat odločitev ni bila težka,” se prvega stika s Slovenijo spominja Makedonec.

Čeprav je bila Olimpija njegov prvi slovenski klub, je največji pečat zagotovo pustil v Mariboru.

Iz njegovega obdobja pri Olimpiji je tudi nenavadna, pravzaprav povsem nenogometna anekdota.

“V moji drugi sezoni, ko smo igrali v prvi ligi, je meseca maja zjutraj prišel klic, da se moram javiti na policijo. Mislim sem, da se šali nekdo izmed mojih soigralcev. A moral sem iti na policijsko postajo Bežigrad, skupaj z Milanom Purovićem, ki je takrat prišel iz Sportinga. Tam sem dobil obvestilo, da sem že tri mesece brez delovnega dovoljenja. S policijskim sredstvom smo se tako odpeljali do hrvaške meje in izgnali so me iz države. Sedem ali osem dni sem bil nato na Hrvaškem, potem pa sem se vrnil v Slovenijo,” se spominja Agim Ibraimi.

Nenavadna anekdota Agima ibraimija

Zmage so bile naša rutina

Nobenega dvoma ni, da je v našem nogometu Ibraimi največji pečat pustil v majici Maribora. Kluba, ki še danes nosi posebno mesto v njegovem srcu.

“Takoj, ko sem prišel v Maribor, sem opazil, da je to drugačen nivo, kot sem ga bil vajen prej. V Mariboru je za vse poskrbljeno in res se lahko popolnoma osredotočiš na nogomet. Na voljo so ti vse informacije, vedno smo bili odlično pripravljeni na tekme. Maribor je bil in je nogometna institucija,” je prepričan štirikratni državni prvak z vijolicami.

V štajerski prestolnici je Ibraimi igral pod vodstvom Darka Milaniča, Krunoslava Jurčića in Anteja Šimundže. Vse niti pa je tedaj v Ljudskem vrtu iz ozadja vlekel Zlatko Zahović, s katerim sta imela precej buren odnos, spomnimo se predvsem znamenite afere z izmenjavo telefonskih sporočil, v katerih je športni direktor vijolic Makedoncu sporočil marsikaj neprimernega. Kakšen je danes njegov odnos z nekaterimi glavnimi akterji tistega obdobja ekipe iz mesta ob Dravi?

“V časih zlate generacije smo bili v ekipi zares močno povezani, igrali smo pod izvrstnimi trenerji. S številnimi smo še danes v stiku. To je bilo obdobje, ko smo šli v zgodovino, osvojili smo vse, kar se je osvojiti dalo. Tudi, ko nam ni šlo, smo zmagovali. To je bila enostavno naša rutina,” se v podrobnosti skoraj desetletje kasneje ne želi spuščati gost oddaje Pod prečko.