"Kritike so zame privilegij in mi ne pridejo do živega"

Marko Šuler. Foto: Uroš Skaza

V tokratnem nedeljskem intervjuju smo na zgodovinski prelomnici NK Maribor gostili športnega direktorja vijolic Marka Šulerja.

Da je NK Maribor sezono končal kot najbolj vroča ekipa Prve lige Telemach, je dejstvo, ki mu nihče ne oporeka. A po drugi strani se je z dvigom rezultatske krivulje, pa tudi podobe na igrišču, vijoličasta zasedba ‘zgolj’ približala temu, kar navijači štajerskega ponosa tako ali tako pričakujejo – biti najboljši v Sloveniji in resen izzivalec v Evropi.

Minuli dve sezoni v Ljudski vrt nista prinesli ne Evrope ne lovorike. To seveda pomeni, da sta označeni kot neuspešni. Največji del odgovornosti za to je nogometna javnost pripisala delu športnega direktorja Marka Šulerja. Nekdanjega nogometaša Maribora smo ob zgodovinski prelomnici, ko se klub iz mesta ob Dravi prvič v zgodovini odpira tujim partnerjem, soočili tudi z vprašanjem – v kolikšni meri so te kritike vplivale nanj in na njegovo delo.

“Zame so te kritike normalne, športni direktor je tisti, ki se jih najbolj naposluša, ko stvari ne gredo po načrtih in je najmanj viden, ko je vse dobro. S to vlogo te stvari sprejmeš v zakup. To mi ne pride do živega, ker mi že kot igralcu ni. Vem, kaj delam, vem, v kakšne čevlje sem stopil, vem, kakšni so apetiti v Mariboru in kakšno je okolje. Zame je to privilegij, ne želim si miru. To je Maribor, tu so standardi postavljeni drugače. Tako v medijih kot pri navijačih, a tega si želimo,” poudarja prvi kadrovnik vijolic.

V intervjuju preverite, kakšni so načrti Maribora v prihajajočem poletju, ko bodo prvič sodelovali s turškimi partnerji, ki prihajajo v Ljudski vrt. Izveste tudi, kakšna bo kadrovska slika v prihodnosti, Marko Šuler pa se je med drugim razgovoril tudi o vlogi trenerja Anteja Šimundže in vrnitvi Josipa Iličića v slovensko nogometno reprezentanco.

Intervju z Markom Šulerjem

G. Šuler, veliko je že bilo povedanega o zaključku letošnje sezone, precej smo slišali tudi že o smernicah za prihodnost, ampak glede na to, da je trener Ante Šimundža pred dnevi javno napovedal, da bo v novi sezoni edini cilj dvojna krona, nas zanima, ali je takšen tudi vaš pogled.

V Mariboru je enostavno tako. Cilji so vedno najvišji. Nikoli niso tajnost ali skrivnost. Prvenstvo je vedno prioriteta, glavni cilj pa naslov. Potem je tu še pokal in pa vedno tisti zelo pomemben del, to je Evropa. V njej je osnovni cilj priti v ‘play-off’ za uvrstitev v glavni del ali lige Evropa ali konferenčne lige. Poizkusili bomo priti do evropske jeseni, zakaj ne. Bo pa veliko odvisno od žreba in dnevne forme.

Kar je zame pomembno, je to, da tako v Evropi kot doma začnemo udarno. Lani smo na to malo pozabili in v prvenstvu zaostali preveč. Nismo več v časih, ko lahko z eno dobro serijo, kakršna je bila naša, ujameš vrh lestvice. Zato želimo takoj zbirati točke, brez kalkulacij. Jasno, v Evropi pa želimo priti čim dlje.

Ko je govora o prihodnji sezoni, bo ta seveda povezana tudi s turškimi investitorji. Nima smisla poudarjati, da bo to imelo tudi velik vpliv na vaše delo, glede na to, da ste večkrat poudarili, da ostajate v vlogi športnega direktorja. Kako trenutno poteka komunikacija s Turki glede kadrovanja, kako posebno bo v tem pogledu vaše poletje?

To seveda vpliva na moje delo, ne morem reči, da ne. Morda sem celo jaz tisti, ki je na dnevni ravni največ v kontaktu z njimi. Analizo smo že naredili, všeč mi je, ker razumejo in ker želijo poslušati. Moje mnenje, kot tistega zadnjega v mozaiku odločanja, pa tudi mnenje trenerja. Spoštujejo naš način delovanja, v katerem je mnenje trenerja pomembno. V Mariboru delujemo prepleteno in tudi oni ne vidijo drugega načina, kot je ta.

Vemo, na kaj smo pozorni pri kadrovanju, na hierarhijo plačilne liste, na naše zmožnosti. Ta stvari se ne bodo spremenile. Bo pa drugače to, da nam zdaj ni treba na silo prodajati in da lahko prodamo igralca takrat, ko je čas za to. Naše sodelovanje je za zdaj zelo konstruktivno, naše ideje so podobne, tudi pogled naprej je skupen. Za zdaj je zame zanimivo predvsem to, da imam sogovornike, ki jih morda nekoč v preteklosti nisem imel.

Marko Šuler ima z Mariborom uradno pogodbo podpisano do konca letošnje sezone. A kot je poudaril že večkrat, tudi v pogovoru ob koncu sezone za oddajo Pod prečko, v svoji funkciji ostaja tudi v prihodnje.

Ko govorimo o tem sodelovanju, lahko v Mariboru pričakujemo okrepitve z vašega seznama ali lahko pričakujemo štiri okrepitve iz Turčije in tri igralce iz Championshipa?

Glede na to, kako za zdaj razmišljamo, pride v poštev bolj prvo. Tudi oni šele spoznavajo okolje, všeč pa mi je, da razumejo, kako specifična sredina je Maribor in da so nekateri nogometaši za tako sredino primerni, drugi pač ne. Za zdaj je veliko razumevanja, podpore in skupnega usklajevanja. Nekatere stvari sem že imel pripravljene pred njihovim prihodom, vemo, da se ključne stvari včasih zgodijo že nekaj mesecev pred prestopom.

Zaenkrat gremo v uveljavljeni smeri, ne pričakujte navala Turkov, bi si pa kakšnega želel, ker je njihova baza kvalitetnih nogometašev nenormalno velika. Predvsem pa gre za karakterne nogometaše, ki so vajeni pritiska in so ves čas lačni uspeha. Tako da kakšno okrepitev s tega področja lahko pričakujemo, ne bo pa torej nekega navala.

Vemo tudi, kako so stvari urejene v Sloveniji glede tujcev, je pa res, da imamo za zdaj žal malo slovenskih mladih nogometašev, ki so lahko takoj dodana vrednost. V Mariboru pa je lestvica nastavljena zelo visoko in zato lahko pričakujemo, da bodo nekatere razlike med našo ekipo za Evropo in ekipo za slovensko ligo.

Acun Ilicali in sodelavci bodo vse pogostejši sogovorniki Marka Šulerja. Foto: Uroš Kokol

Če se osredotočiva na to, da zdaj Mariboru ni več potrebno pred ključnimi obdobji v evropskih tekmovanjih prodajati igralcev in so denimo klub zapustili Antoine Makoumbou, Nino Žugelj pa Žan Vipotnik in Ivan Brnić. Torej nosilci igre. Kako drugače bo zdaj živeti v luksuzu, da te prodaje torej niso več potrebne?

Razlika je velika, to je dejstvo. To je moja tretja sezona, doslej sem moral pred vsako pokriti velik del proračuna, šele nato sem lahko razmišljal, kako okrepiti ekipo. To je velik izziv. Zdaj bo kadrovanje popolnoma drugačno, sredstva so zagotovljena in jedro ekipe lahko zadržimo ter dodamo tisto, kar nam manjka.

Ni skrivnost, kje imamo deficit, bili smo tanki na položaju osrednjih branilcev, iščemo tudi nekaj drugačnega, drugačno dinamiko napadalca, ki je z Arnelom Jakupovićem in Edgardom Beugrejem nimamo. To so stvari, ki jih želimo dodati.

Ostalo je postavljeno. Že pokazatelj, da imamo šest igralcev v idealni postavi prvenstva, kaže, da ni bilo v preteklosti vse tako slabo, kot smo se naposlušali. A razumem, da je bilo v tem prehodnem obdobju veliko kritik. Zdaj je drugače, lažje, predvsem pa podobno temu, kakor morajo biti zadeve postavljene v evropskem nogometu. To, kar smo počeli do zdaj, je bila na nek način znanstvena fantastika.

Dejali ste, bili smo ‘tanki’ na položaju osrednjih branilcev, to pomeni, da so na obzorju že nove rešitve?

So, upam, da bomo že pred začetkom priprav lahko predstavili nekatere okrepitve. Tri ali štiri. Vemo, da smo na koncu sezone ostali samo na Lanu Vidmarju in Svenu Šoštariću Kariću.

Nemanji Mitroviću poteče pogodba, prav tako Itsukiju Urati in Marku Zalokarju. Dilema je bil le Aleks Pihler, a smo morali sprejeti odločitev, ki je težka, a tako je v športu. Tako da bomo na štoperskem položaju zagotovo iskali dve rešitvi.

Z nekaterimi fanti se moramo pogovoriti, kako naprej. Torej ali je morda že čas za odhod v tujino. Treba bo tudi podaljšati nekaj pogodb, imamo nekaj nogometašev, ki vstopajo v zadnje leto pogodbe, kar pri meni ni opcija. Je pa tudi nekaj fantov, ki bodo iskali drugačen status, kot ga imajo sedaj. Od Laušića, Uskokovića, Kolarja, Žiniča, tudi Bergsen bi verjetno rad imel večjo minutažo in skušali bomo najti rešitev.

Ko smo že pri pogodbah, omenja se, da si želite z Josipom Iličićem in Hilalom Soudanijem sodelovanje podaljšati še za dodatno leto, torej do konca sezone 2025/2026. To drži?

Res je, pogovarjamo se, stvari so pripravljene. Iličić je zdaj z reprezentanco, tako da ga s tem ne bomo obremenjevali, ampak moja želja je, da oba kariero zaključita v Mariboru.

Sta pa tudi sama poudarila, da ju dolžina pogodbe ne zanima, poslušala bosta telo. Njuna lestvica je postavljena zelo visoko, ne želita si biti samo mentorja ekipi, čeprav tudi v tem pogledu veliko pomenita. Želita delati razliko na igrišču in to mi pove dovolj, da si ju želim zadržati v svojih vrstah. Prepričan sem, da naslednja sezona ne bo njuna zadnja.

Če se ustaviva pri Iličiću in reprezentanci, kako komentirate njegovo vrnitev v izbrano vrsto?

To je vrhunska poteza. Prenesel je breme dogajanja nase, kar je lahko zelo pozitivno. Tudi želja, kako se vrniti v reprezentanco, je vrhunska. Ne na stare zasluge, ampak na kvaliteto in dobre predstave ter zavedanjem, da lahko nekaj doda ekipi.

Selektor je dobil takšno kvaliteto, kakršne v Sloveniji ni veliko, predvsem pa igralca, ki je zelo motiviran, da pomaga ekipi in z njo nekaj naredi. Takšnega Iličića sem tudi sam želel nazaj v Mariboru. Bila so zahtevna obdobja, tudi sam sem bil v precepu, a sem vedel, zakaj stojim za njim in največja zmaga je, da danes v slovenskem nogometu gledamo takšnega igralca, ki dela takšno razliko.

Takšne trenutke moramo ceniti, nihče nima večne kariere. Z vidika motivacije, tekmovalnosti in kvalitete je Matjaž Kek povlekel potezo, ki je bila edina logična. Z Josipom dobiš zelo motiviranega in zelo kvalitetnega nogometaša, ki si želi nekaj narediti v Nemčiji.

Omenjali ste, da sta bili zadnji dve leti turbulentni, v javnosti je bilo pogosto slišati, da je glavni krivec za to, da Maribor ni povsem na vrhu, Marko Šuler. Kako ste doživljali te kritike, ko ste se naposlušali marsičesa?

Vedel sem, v kaj se podajam. Že na prvem sestanku z upravnim odborom sem povedal, da nas čakata dve težki leti. Zamenjati je bilo potrebno generacijo, ki je naredila največje uspehe v zgodovini kluba. Handanović, Tavares, Rajčević, Viler, Ibraimi, tudi jaz, vsi smo končevali kariere, v Mariboru pa smo preživeli dolga leta in tudi naša ekipa je potrebovala čas, da je dosegla največje uspehe.

Ta prehod, če je mehek, je seveda lažji. Ampak to obdobje smo zamudili. Zato smo morali izbrati težjo pot, ki je v športu zelo nehvaležna. Žal smo izgubili ta DNK oziroma tekmovalnost Maribora. To zdaj gradimo nazaj, vemo pa, kdo ima največji vpliv na ekipo, to je trener.

Z Antejem smo dobili nekoga, ki je prenesel idejo kluba nazaj na igrišče. To je bila ves čas moja želja. Fantje so to sprejeli in zdaj imamo šest igralcev v idealni enajsterici lige. In to niso novinci, tudi oni so se naposlušali, da niso kvaliteta za Maribor. Verjel sem vanje in stal za njimi v najtežjih trenutkih.

So pa zame te kritike normalne, športni direktor je tisti, ki se jih najbolj naposluša, ko stvari ne gredo po načrtih in je najmanj viden, ko je vse dobro. S to vlogo te stvari sprejmeš v zakup. To mi ne pride do živega, ker mi že kot igralcu ni. Vem, kaj delam, vem, v kakšne čevlje sem stopil, vem, kakšni so apetiti v Mariboru in kakšno je okolje. Zame je to privilegij, ne želim si miru. To je Maribor, tu so standardi postavljeni drugače. Tako v medijih kot pri navijačih, a tega si želimo.

Ob strokovni analizi dogajanja pa ugotavljamo, da bi težko ubrali drugačno pot. Morda je tisti prvi naslov prišel celo prehitro, glede na pot, ki smo jo morali prehoditi.

Rožman, Karanović, Krnzar, Šimundža. Kdo od njih je imel največ besede pri kadrovanju oziroma kdo je bil tisti, katerega največ želja ste udejanili?

Mislim, da velike razlike ni. Z vsemi temi trenerji sem aktivno sodeloval. Vsak trener je vedel, kakšne so ideje in kakšne so zmožnosti. Vsak je imel besedo pri odločanju. V tem pogledu ni zdaj nobene razlike, to je moj način dela. Ne moreš pripeljati igralca trenerju in mu reči – tukaj je, delaj z njim. Hkrati ne mislim, da sem najbolj pameten in da vse vem. Iščem informacije pri skavtih, pri ljudeh v klubu, v nogometni šoli, pridobiti želim čim več mnenj.

Podobno je tudi razmišljanje ljudi, ki zdaj prihajajo v klub. V Hull Cityju imajo podoben sistem. Seveda pa končna odločitev pade na eno osebo, ki združi vse. Kaj ta igralec prinese na igrišču, kaj pomeni finančno, kaj pomeni za ugled kluba, kakšna je njegova perspektiva. To mora na koncu sprejeti tudi trener. Je pa z Antejem to lažje, podobno je bilo s Karanovićem, ki razume, kako klub deluje in da idealne situacije nikoli ni. Ve se, da se na koncu v Evropi vedno boriš z nekom, ki je močnejši od tebe.

Koliko vas je strah, da bi nekdo, denimo na Hrvaškem se je omenjalo njegovo ime, s projektom premamil trenerja Anteja Šimundžo in ga zvabil iz Maribora?

S tem ko smo pripeljali nazaj Anteja Šimundžo, smo naredili res veliko stvar. V teh govoricah pa ne vidim realne osnove. Vem, kakšen človek je. Vem, kakšne stvari ga zanimajo. Te stvari, ki se omenjajo, so sicer tekmovalno in tudi finančno mikavne, a so stvari zelo v zraku. Vemo pa, da trenerji cenijo dolgoročno delo, ker na kratek rok težko kaj ustvariš, tudi če imaš še tako močno finančno podporo.

Ante ve, da to v Mariboru ima. Tudi pogodba z njim je sklenjena na ta način. Klub mu je izkazal veliko spoštovanje in pokazal, kako si ga želimo ter kaj vidimo v njemu. Glede na to, kje je bil Maribor, ko ga je prevzel, je ta sezona uspeh. Se pa tu ne mislimo ustaviti. Vsaka sezona prinaša boj za naslov in lov na odmevne dosežke v Evropi.

Je pa dejstvo, da je vsak uspešen trener zanimiv, s tujino pa se finančno ne moreš kosati. Ampak v Mariboru znamo peljati takšne stvari, tudi pogodbe so tako sestavljene, da ne verjamem, da nam ga bodo kar odpeljali. Verjamem, da bomo z Antejem kar nekaj časa na skupni poti.

Marko Šuler je prepričan, da bo Ante Šimundža še dolgo trener Maribora. Foto: Uroš Skaza

Če pogledava še v naslednjo sezono, ne le mariborske, tudi celjske ambicije so zelo visoke. Sta po vašem mnenju to edina kluba, ki se bosta v prihajajočem obdobju udarila za domačo prevlado?

Ne razmišljam veliko o tem. Če bo Maribor na tem nivoju, mentalno in tekmovalno, kot je bil v zadnje pol leta … Imamo kvaliteto, ne glede na vse je ekipa najbolje sestavljena v ligi.

Celjani so s projektom in ambicijami absolutno kandidat, ki bo ciljal na naslov, Olimpije nikoli ne bi odpisal, Maribor in Olimpija sta največji ekipi v Sloveniji in bosta še dolgo. Potem pa so tu ostale ekipe, ki lahko presenetijo. Od Mure do Kopra in Brava, ki počne zelo zanimive zgodbe. Odpisal ne bi nobenega.

Hitro lahko prideš v krizo, veliko klubov je na poti sprememb po koronskem obdobju. Krog je širok, mislim, da je pred nami zelo zanimiva sezona.

Kaj pa nogometna šola, mladinci so v tej sezoni osvojili naslov v ligi Eon Next Gen, nekaj je fantov, ki so izstopali. Tine Čuk, Luka Poredoš, Niko Grlić, prihaja tudi mladi Niko Osterc. Kakšna je njihova perspektiva v članski ekipi? Vemo, kakšen je preskok med mladinskim in članskim nogometom, še posebej v Mariboru …

V Mariboru je ta razpon kar velik, največji v Sloveniji. Ima pa igralec Maribora vedno odprta vsa vrata. Mislim, da smo v akademiji naredili korak naprej in jo še bolj povezali s prvo ekipo, da se mlade vse bolj ciljno usmerja proti njej. Cilj je, da je čim več naših mladih igralcev pridruženih prvi ekipi.

So pa v Mariboru zahteve izjemno visoke in kot dobro se je pokazalo, da se v prvem članskem letu nogometaši dokazujejo na posoji. Tveganje, da jih takoj potisnemo v prvi plan, je preveliko. Poglejmo recimo Žana Vipotnika, ki je takoj začutil breme prve ekipe Maribora, nato pa moral narediti korak nazaj skozi Triglav in Gorico, da se je dokazal. Tudi Tine Čuk je hitro dobil priložnost med člani, a je težko držati te zahteve iz dneva v dan.

Kar nekaj je tu fantov, na katere računam. Zagotovo te, ki ste jih omenili. Je pa veliko dejavnikov uspeha, od fantov zahtevam le eno. Potrpežljivost in zaupanje. Načrt zanje je narejen, zdaj potrebujejo minute in tekme na članskem nivoju. Imajo pa vsi ti fantje prihodnost v Mariboru, če bodo potrpežljivi. To je danes največji problem, da želijo prehitevati stvari. Prehitri odhodi v tujino pogosto vodijo v izgubljene kariere. Konkurenca tam je neizprosna.