Ko sta se v sobotnem večeru pod reflektorji nogometnega centra Susesi v Beleku pomerili ekipi Mure in Lecha iz Poznana, so bile majhne tribune ob glavnem igrišču lepo napolnjene. Takole, čez palec, je tekmo spremljalo kakšnih 70 ali 80 ljubiteljev nogometa. Med njimi je Sportklubova ekipa opazila še posebej zanimiv obraz, ki nam je bil zelo dobro znan s slovenskih nogometnih zelenic.

Belek – Oaza nogometnega miru

Nogomet

24. Jan 2022 3

Nogomet

24. Jan 2022 3

Zgodbe iz Beleka, 2. epizoda: Zaplet s policistom

Nogomet

23. Jan 2022 0

Nogomet

23. Jan 2022 0

Še pred dobrim mesecem dni je Žan Karničnik v črno-belem dresu zaključeval jesenski del sezone v Prvi ligi Telemach. Prvi del tekmovalnega obdobja 2021/22 za Muro na slovenskih zelenicah ni bil ravno idealen, zanj pa je bil pravzaprav sanjski. Svojo kvaliteto, ki jo je pred tem dokazoval le v domačem prvenstvu, je nadgradil z izstopajočimi predstavami v Evropi, nadvse solidno je debitiral tudi v dresu s Triglavom na prsih.

V januarju se je najprej od črno-belih poslovil njegov trener Ante Šimundža. Mariborčan je kmalu namignil, da bo v svoje novo nogometno domovanje – Ludogorec iz Razgrada – vzel tudi kakšnega nekdanjega varovanca. Ime Žan Karničnik se je ponujalo samo po sebi. In nismo se zmotili, za rekordno klubsko odškodnino se je bočni branilec preselil v Bolgarijo. No, če smo povsem natančni, do tja pravzaprav še niti ni prišel …

“Z veseljem, ni problema. Uh, ampak ali lahko raje v naslednjih dneh. Tole bo prvi pogovor za medije in bolje bo, da zadevo preverim pri naši službi za odnose z javnostjo. Mislim, da s temi stvarmi ni šale,” odgovori na naše vprašanje, ko ga ujamemo ob robu igrišča v družbi Damjana Ošlaja, pomočnika Anteja Šimundže pri Muri in zdaj pri Ludogorcu.

Ludogorec je presegel njegova pričakovanja

A ne pusti nas tako dolgo čakati, kar po telefonu pokliče odgovorno osebo za medijske zadeve v bolgarskem velikanu in ovir za naš pogovor ni več. Najprej nas zanima, če je kljub menjavi klubskih oblačil delček Mure še vedno ostal v njem.

“Po seriji treningov smo dobili prost konec tedna in ker smo tu v Beleku relativno blizu, sem se odločil za ogled tekme. Želel sem izkoristiti priložnost, da pozdravim bivše soigralce in se z njimi nekoliko podružim ter si pobližje ogledam, kako vse skupaj poteka pri njih tu v Turčiji,” opiše 27-letnik.

Menjava klubskega okolja seveda ni enostavna stvar. Ludogorec je v marsikaterem segmentu drugačen klub od Mure, nenazadnje že leta uspešno nastopa v evropskih tekmovanjih, tudi kvaliteta nogometašev je temu primerno boljša.

“Prvi občutki so fenomenalni, ekipa me je zares dobro sprejela. Na voljo imaš vse, kar nogometaš potrebuje, klub je na zares najvišjem možnem nivoju. Za zdaj vse poteka tako, kot sem si predstavljal. Morda je vse skupaj celo še nekoliko bolje, kot sem pričakoval,” priznava Žan Karničnik.

Načrtoval, da bo Šimundži sledil v Razgrad

Vendarle pa se v prestopu Karničnika iz Mura v Ludogorec skriva element nenavadnosti, drugačnosti. Čeprav je namreč zdaj že dober teden član bolgarskih prvakov, v tej deželi po prestopu sploh še ni bil.

“Prvotno je bilo načrtovano, da zdravniške preglede opravim v Bolgariji, a ker bi mi to vzelo še dodaten dan oziroma dva, so se v klubu odločili, da je bolje te stvari opraviti kar na pripravah v Turčiji. Tako sem se ekipi lahko priključil nekoliko hitreje in vsekakor mi ti dodatni dnevi pomagajo, da se čim prej vklopim v sistem ekipe in privadim na zahteve igranja na tem nivoju.”

Ko je Ante Šimundža prvič spregovoril za bolgarske medije, je izdal, da se Ludogorec zanima za enega izmed njegovih nekdanjih varovancev pri Muri. Slovenska nogometna javnosti je bila enotna – to je Žan Karničnik. In res ni trajalo dolgo, preden so iz črno-belega tabora sporočili, da je bila na njihov transakcijski račun nakazana najvišja odškodnina v zgodovini kluba.

Sta se s Šimundža in Karničnik v dneh po odhodu Mariborčana pogovarjala o možnosti nadaljnjega sodelovanja? “Povsem iskreno je bila tudi moja želja, da se mu, če bo to mogoče in če bomo s tem vsi zadovoljni, pridružim v Ludogorcu. In ja, k sreči je prišel ta klic. Na koncu se moram zahvaliti vsem vpletenim stranem, da sem se lahko priključil novi ekipi.”

V reprezentanci želi nadaljevati tam, kjer je začel

Preko dobrih predstav v domači ligi in v Evropi je Žan Karničnik dobil mesto tudi v slovenski reprezentanci. Si bo zdaj, ko igra v tujini, mesto na seznamu Matjaža Keka lažje izboril?

“Vsekakor želim nadaljevati s tem, kar sem začel v reprezentanci, ampak najprej si moram izboriti svoje mesto v novi sredini. Vemo, kakšen klub je Ludogorec, v ekipi je veliko igralcev, nekateri so tu že dlje časa. Privaditi se moram na novo okolje, v tem drugem delu sezone čim več igrati, nato pa še bolje začeti novo sezono. Vsekakor pa je moja želja, da me selektor še vedno spremlja in da ostanem del reprezentance,” priznava naš sogovornik.

Čeprav je Karničnik zamenjal klubske barve, bo še vedno deloval pod okriljem Anteja Šimundže. Vtis “domačnosti” mu po menjavi sredine daje tudi pomočnik trenerja Damjan Ošlaj.

“Zagotovo je zaradi tega nekoliko lažje, tudi prilagoditev poteka hitreje. Treningi so precej podobni, s to razliko, da je zdaj vse še stopničko višje. Več je agresivnosti, vse se dogaja nekoliko hitreje in imaš manj časa za razmislek. Ampak verjamem, da se bom tudi na to hitro privadil, zagotovo tudi s pomočjo tistih, ki jih že poznam,” pogovor zaključuje slovenski reprezentant in odhiti na kratek klepet z nekdanjimi soigralci.

Nato pa za razliko od nogometašev Mure, ki prizorišče tekme zapustijo z avtobusom, sede v značilni turški rumeni taksi in se vrne v pripravljalno bazo Ludogorca. Zanj se torej začenja nova epizoda v nogometni karieri.