Stopničko po stopničko, iz sezone v sezono. Tako nekako se je v zadnjih letih stopnjevala zgodba šišenskega Brava, ki je bil še pred desetletjem ljubljanski nižjeligaš, lani pa je svoj vzpon kronal z uvrstitvijo v finale slovenskega pokala. Je pot navzgor zdaj zaključena oziroma kako naprej? Odgovore smo v začetku novega leta iskali pri športnem direktorju kluba Dejanu Močniku.
Mirnost, stabilnost in zanesljivost. To so besede, ki jih povezujemo z ljubljanskim Bravom. Klub redko prestopa svoje okvirje in je skozi svojo zgodovino izbralo pot počasne organske rasti, pri kateri je vsaka sezona pomenila nov korak naprej. Majhen korak, a v pravo smer.
A po lanski sezoni, ki so jo Šiškarji končali na 5. mestu prvenstvene lestvice in v finalu pokala, se nismo mogli znebiti občutka, da bo ta pot korakanja proti vrhu ustavljena. In res se trenutno zdi, da se je Bravo v svojem razvoju nekoliko ustavil. V klubu pa si, razumljivo, ne želijo dovoliti, da bi razmišljali na ta način.
“Izzivov in tekmovalnih ciljev imamo še vedno dovolj. Po lanskem petem mestu in finalu pokala so bili nekateri nogometaši čustveno prazni, nekateri so upali na prestop … Po končanem prestopnem roku pa smo se sestavili in večino tekem odigrali tako, kot smo načrtovali. Osebno sem zadovoljen,” v pogovoru za Sporklub razmišlja športni direktor Brava Dejan Močnik.
V nadaljevanju preberite o tem, kako Šiškarji v zimskem prestopnem roku sestavljajo kadrovsko križanko, kakšni prihodi oziroma odhodi se obetajo, med drugim pa izveste tudi, kaj se dogaja s projektom prenove stadiona ŽAK in gradnje novega športnega centra.
Začnimo z aktualnim dogajanjem. Bravo se pripravlja na drugi del sezone, kakšno je trenutno stanje v klubu? Kje je ekipa trenutno v pripravi na to, kar prihaja?
Za zdaj so stvari takšne, kot morajo biti. Nogometaši trdo delajo, kažejo veliko vneme. Edina težava so trije nogometaši, ki zaradi lažjih poškodb oziroma poškodb, ki se vlečejo dlje časa, še niso povsem nared za največje obremenitve. Verjamemo, da bomo kmalu znova stoodstotni.
Kar se tiče zgodbe Brava, smo vajeni, da je vse od nastanka članske ekipe slednja šla iz sezone v sezono stopničko navzgor. Najprej po nižjih ligah, v zadnjih letih pa po mestih v prvi ligi. Lanska sezona je prinesla vrhunec, finale pokala. Kako zdaj naprej? Se vam zdi, da je klub v teh okvirjih dosegel nekakšen svoj vrhunec?
Dejstvo je, da so se ekipe v Sloveniji letos kvalitetno okrepile. Celje ima svojo zgodbo, vedeli smo, da se bo dvignil tudi Maribor, da ne govorim o Olimpiji, Kopru, Muri in Domžalah. Po naših analizah smo imeli tudi kar nekaj smole, ni bilo malo tekem, ko ključni trenutki niso šli v našo korist.
Nič ne rečem, ko te nekdo nadigra, mu lahko samo čestitaš, za takšne zapravljene priložnosti, ko odločijo malenkosti, pa ti je resnično žal. Je pa tudi res, da so bili nogometaši po lanskem petem mestu in finalu pokala tudi čustveno prazni, nekateri so upali na prestop … Po končanem prestopnem roku smo se sestavili, večino tekem smo odigrali tako, kot smo načrtovali. Osebno sem zadovoljen.
V zadnjem obdobju pa ste vseeno tako v športnem kot poslovnem delu začeli tudi javno razmišljati o tem, da bo klub moral nekatere stvari začeti delati drugače. Da bo moral stopiti izven okvirjev. Kaj bo to pomenilo v praksi?
Ni skrivnost, da prihajajo težki časi za slovenske klube oziroma so že tu. Vemo, koliko denarja dobijo klubi, žal premalo za preživetje. Zato moramo biti poslovno usmerjeni, narediti, čeprav se sliši grdo, izdelek in ga prodati naprej. To je edina pot slovenskih klubov, razen če pridejo vlagatelji s svojim denarjem in ambicijami.
Naš cilj je, da bomo v prihodnosti še bolj predrzni z mladimi fanti, da jih še prej predstavimo v prvi ligi. To je vseeno precej bolj atraktiven poligon, kot sta mladinska ali druga liga.
Glede na te besede in dejstvo, da imate v članski ekipi kar nekaj zelo mladih nogometašev, vas verjetno novo pravilo NZS, ki prihaja v naslednji sezoni, ne skrbi preveč?
Ne. Morda je samo malce ponesrečeno to pravilo oziroma kategorizacija mladih igralcev. Ampak nisem tisti, ki bi sodil stvari. Je pa to korak v pravo smer, pri sebi sem razmišljal še bolj rigorozno, da bi lahko imeli v ekipi samo štiri ali pet tujcev, vse ostalo pa bi morali biti Slovenci.
Ampak dobro, stvari gredo v pravo smer, še posebej za drugo ligo, v kateri je preveč tujcev. Ostajamo pa pri tem, da moramo dobro poskrbeti za naše mlajše selekcije, zanimive novosti prihajajo tudi v mladinsko ligo. Če bomo tu znali ustvarjati in črpati prave igralce, potem bomo napredovali.
Kar se tiče aktualne kadrovske križanke, v oči bode dejstvo, da imate kar nekaj nogometašev, ki jim poleti potečejo pogodbe oziroma se iztečejo posoje. Kako se soočate s tem izzivom, komu pogodbo podaljšati, koga morda prodati?
Dogaja se marsikaj. Nekateri fantje so pri nas že petnajst, šestnajst let in morda je prišlo do zasičenosti, kar je potrebno razumeti. Nekateri nogometaši želijo storiti korak naprej, zamenjati okolje. Nenazadnje je potrebno na vsake toliko časa malce prevetriti ekipo.
V kolikor uspemo realizirati tisto, kar načrtujemo v zimskem prestopnem roku, potem bomo imeli stvari pripravljene za poletje. Pri čemer bomo dodali še naše mlade fante iz mladinskega pogona. Potrebujemo še dva, tri igralce z dodano vrednostjo in ekipa bo ponovno sestavljena.
Eden izmed teh igralcev, ko sva govorila o zasičenosti in dolgem stažu, je Almin Kurtović. Veliko se omenja možnost njegovega odhoda v Muro, kakšno je trenutno stanje v zvezi z morebitnim prestopom?
Napisanega je bilo veliko, a Almin ostaja pri nas do izteka pogodbe, razen, če zanj ne prejmemo prave ponudbe. Tu je zgodba zame zaključena.
Kaj pa Martin Kramarič? Tudi njega se pogosto omenja v kontekstu odhoda iz kluba, ste pa tudi v klubu že večkrat izpostavili, da mu pri iskanju nove sredine ne boste povzročali težav …
Tudi v tem primeru se piše marsikaj. V klubu delamo na tem, da zanj najdemo dobro rešitev. Gre za nogometaša, ki si zasluži igranje v tujini. Z Martinom sva redno v stikih. Verjamem, da se lahko zgodi prestop, ne morem pa reči, da imamo na mizi že kaj resnega.
So majhni indici o tem, da bi se lahko kaj zgodilo, ni pa še ni nič konkretnega. Počakajmo, prestopni rok je še dolg. Martin se s tem ne obremenjuje, zavzeto trenira in brez razmisleka oziroma za vsako ceno ne bo zapuščal kluba.
Klub je v zadnjih letih skoraj vsak prestopni rok oziroma vsaj enkrat letno uspešno izpeljal posel, ki je napolnil proračun. Že poleti ste ugotavljali, da bi bilo dobro izpeljati takšen posel in v zadnjem obdobju se je veliko govorilo o tem, da bo Igor Vekić odšel v Sampdorio. A očitno ostaja na Portugalskem, ste vendarle pričakovali, da bo to prestop, ki bi napolnil blagajno Brava?
Ničesar nismo pričakovali, ker stvari še niso bile tako daleč, da bi se resno pogovarjali o prestopu. Bili so določeni klici, a šlo je bolj za preizkušanje terena. Seveda ima tudi igralec tu svojo vlogo. Znova so bile v medije poslane napačne, netočne informacije. Šlo je res samo za začetne pogovore, nič konkretnega.
Igor je posojen za eno leto, lahko se vrne, imamo tudi možnost, da ga pošljemo drugam. Vse je odprto, je pa vedno potrebno upoštevati želje in pričakovanja nogometaša.
Ko gledamo v nadaljevanje sezone, Bravo je zdaj v precej čudni situaciji, ko precej zaostaja za mesti, ki vodijo v Evropo, po drugi strani pa precej prehiteva ekipe, ki se borijo za obstanek. Kakšni so cilji v drugem delu prvenstva? Zagotovo je v vaših mislih tudi pokalno tekmovanje …
Zagotovo je pokal za nas zelo zanimiv. Gre za eno tekmo, na kateri je možno vse, tu bomo storili vse, da pridemo čim dlje. Tudi v prvenstvu pa želimo zbirati točke in zmagovati. Čim prej se želimo res oddaljiti od rdeče cone, da ne pademo v ta boj. Potem pa bomo videli, če lahko napademo mesta pred nami. Izzivov in tekmovalnih ciljev imamo še vedno dovolj.
Veliko se v Ljubljani govori tudi o projektu novega ŽAK-a. Gre za zadevo, ki je aktualna že nekaj časa, a se v zadnjih mesecih ni prav veliko spremenilo. Kakšne so vaše informacije o tej zadevi, na kateri točki je projekt trenutno?
Po mojih informacijah se čaka gradbeno dovoljenje. Stadion naj bi se začel jeseni podirati ter graditi na novo. Imamo tudi že tlorise, kje bodo naše pisarne in tako naprej. Kje bomo trenirali v vmesnem času, je za zdaj še odprto vprašanje. V pogovorih z zavodom Šport Ljubljana se zdi, da je najbolj realna rešitev Kodeljevo. Tekme pa bomo seveda morali igrati v Stožicah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!