Čarobna leta Josipa Iličića, Bergamo ga nikoli ne bo pozabil

Nogomet 2. Sep 202212:00
FOTO: Guliverimages.

Josip Iličić je s prekinitvijo pogodbe z Atalanto zaključil petletno obdobje igranja nogometa v Bergamu, kjer je s soigralci poskrbel za najboljša leta v več kot stoletni zgodovini tamkajšnjega nogometnega ponosa. Končala se je ena najlepših, če ne najlepša zgodba kateregakoli slovenskega nogometaša na tujem.

“Najboljši nogometaš v zgodovini kluba.”

“Zlata žoga 2020!”

“Mojster vseh mojstrov.”

“Princ Bergama.”

“Igralec, ki je iz mene izvlekel najgloblja čustva.”

“Nikoli in nikjer nisem videl toliko nogometnega talenta, kot ga imaš ti. Uživali smo.”

“Hvala za vse, Bergamo te ne bo nikoli pozabil!”

To so le nekateri izmed več kot tisoč komentarjev, ki so se znašli pod eno od sredinih objav Atalante na družabnih omrežjih o tem, da je petletnega obdobja sodelovanja z Josipom Iličićem tudi uradno konec.

“Bergamo si očaral s svojimi igrami, triki in perfekcijo od leta 2017. Skupaj s tvojimi čarovnijami smo sanjali na igrišču, medtem ko si nas izven igrišč ganil s svojo človečnostjo. Hvala, profesor,” je pisalo v njej.

“Nemogoče je v enem videu zajeti vse, kar si bil. Hvala ti za te in vse druge spomine,” pa so pri Atalanti zapisali ob objavi videa Iličićevih golov, asistenc, preigravanj in nepozabnih trenutkov, ki jih je kot član nogometnega ponosa iz Bergama ustvaril.

Junak zlatega obdobja Atalantine zgodovine

Preden je Iličić poleti leta 2017 iz Fiorentine kot uveljavljeno ime italijanskega nogometa prišel k takrat neuveljavljeni Atalanti, je ta le enkrat v 109 letih obstoja prvenstvo končala na petem mestu ali višje. Daljnega leta 1948 je bila peta.

Tudi v Evropi na najvišji ravni večjega pečata ni pustila. V sezoni 1987/88 je bila v polfinalu nekdanjega pokala pokalnih zmagovalcev in se v sezoni 1990/91 prebila do četrtfinala pokala Uefe. To je to.

V petih letih od Iličićevega prihoda je prvenstvo kar trikrat končala na tretjem mestu in bila v tem času najbolj razburljiva ekipa v Italiji. Trikrat v nizu tudi uradno najučinkovitejša ekipa tamkajšnjega prvenstva.

Veselje po golu na Old Traffordu. FOTO: Guliverimages.

Atalanta je v tem obdobju prvič okusila ligo prvakov in v njej nastopila trikrat v nizu. Enkrat se je uvrstila tudi v četrtfinale, do katerega se je prebila prav tako v ligi Europa.

Dvakrat je v tem času zaigrala tudi v finalu italijanskega pokala. V finalu sezone 2018/19 je z 0:2 izgubila proti Laziu v Rimu. Dve leti pozneje je v Reggio Emilii z 1:2 izgubila proti Juventusu.

Iličić je v tem času za Atalanto odigral 173 tekem, dosegel 60 golov in prispeval 44 asistenc. Toda gole številke te lepe nogometne zgodbe ne povedo vsega. Iličićev nogomet ponuja veliko več.

Trenutke genialnosti, ki nenapovedano spravljajo v delirij in ustvarjajo nepozabne trenutke. Takšnih pa je bilo, sploh v Bergamu, ogromno. V najlepših letih več kot stoletne klubske zgodovine.

Nori prvi trije meseci leta 2020

V nepozabni sezoni 2019/20 je v zasedbi Gian Piera Gasperinija z Alejandrom Gomezom, Luisom Murielom, Duvanom Zapato in drugimi izstopalo eno ime.

V mesecih, ko je bila Atalanta morda celo najbolj razburljiva ekipa evropskega nogometa – v prvenstvu je na 38 tekmah dosegla 98, v ligi prvakov pa na sedmih kar 21 golov  -, je bil glavni šef nogometaš, ki je nosil številko 72.

Profesor, kot mu pravijo v Italiji, je blestel predvsem v uvodnih mesecih leta 2020. V enajstih nastopih v vseh tekmovanjih je Iličić v tem času zabil kar 14 golov in prispeval še štiri asistence.

Večer mojstra: štirje goli na Mestalli v Valencii. FOTO: Guliverimages.

Konec januarja je pri zmagi v Torinu s 7:0 zbral tri gole in asistenco, nasprotnikovega vratarja Salvatoreja Siriguja je enkrat premagal celo po strelu s polovice igrišča.

Dober mesec pozneje je pri zmagi s 7:2 nad Leccejem statistiko obrnil na glavo. Navdušil je z golom in s tremi asistencami.

Potem pa je prišla osmina finala lige prvakov in pet golov na dveh tekmah v mreži Valencie. Kar štirje 10. marca na Mestalli, ki je bila tudi zadnja postaja njegovega takratnega pravljičnega popotovanja.

Pandemija in začetek konca

Malo za tem je pandemija za več mesecev ustavila svet in tudi Iličićevo nogometno eksplozijo. Po povratku nogometa so udarile še psihične težave, ki so ga z igrišč oddaljile za več mesecev. V leta 2020 praktično ni več igral.

Po okrevanju je eno leto spet redno nastopal in poskrbel za še nekaj nepozabnih trenutkov. Zadetek za zmago nad Liverpoolom v ligi prvakov na Anfieldu, gol proti Manchester Unitedu na Old Traffordu.

Čustveno četrtkovo slovo od navijačev v Bergamu. FOTO: Guliverimages.

Čeprav ni bil več stari čarovnik Jojo, tudi številke v tem obdobju niso bile slabe: v 61 nastopih je dosegel 11 golov in zbral 16 asistenc. Toda v začetku letošnjega leta so se težave ponovile in vse bolj jasno je bilo, da prihodnosti zanj v Bergamu ni več.

V zadnjem prvenstvenem krogu prejšnje sezone je z osmimi minutami igre naznanil nov povratek, a je šlo v resnici le za simbolično slovo. Po razočaranju, v prvenstvu je končala šele na osmem mestu, so se pri Atalanti na čelu s trenerjem Gasperinijem odločili, da gredo v novo smer. Brez nogometaša, ki je bil v najbolj romantičnem obdobju v več kot stoletni zgodovini kluba najbolj priljubljen med navijači.

Skupaj so spisali zgodovino, kot je Iličić zapisal ob poslovilnem nagovoru navijačev, zgodovina pa nikoli ne bo izbrisana. Tako kot bodo v spominu navijačev za vedno ostali zasidrani spomini na dneve, ko so gledalci na stadionu v Bergamu na noge vstajali zaradi nogometnega čarovnika iz Kranja.  Včeraj zvečer še zadnjič, da so mu zaploskali, vzklikali njegovo ime in se zahvalili za vse lepe trenutke, k jih je tam ustvaril. Na svojega profesorja ne bodo nikoli pozabili.

Najbolj brano - Nogomet