Kar se je pred začetkom jesenskega ciklusa zdelo malo verjetno, je danes realnost. Slovenija je po domači zmagi nad Norveško in remiju na Švedskem obstala v drugem kakovostnem rangu Lige narodov. Skozi številke smo v sodelovanju s Sofascore preverili, kdo je bil sinoči na Friends Areni najboljši slovenski posameznik na igrišču in čeprav je Benjamin Šeško dosegel res izjemen zadetek, ta naziv pripada Jaki Bijolu.
Najboljši na igrišču:
Jaka Bijol (ocena Sofascore 7,6): Tudi brez statistike nam je bilo takoj po tekmi jasno, da je za branilcem Udineseja sijajna predstava. Preprosto namreč nismo mogli več prešteti žog, ki jih je izbil iz našega kazenskega prostora. Za to pa je poskrbel Sofascore, ki nam pove, da je Bijol štirinajstkrat razčistil situacijo pred našimi vrati. Še posebej impresivno je bilo tisto v 30. minuti, ko je takoj po vodilnem zadetku Šeška preprečil podajo do Robina Quaisona.
Kar je ob tradicionalno robustnih Švedih še posebej impresivno, je dejstvo, da je Bijol dobil vseh deset zračnih duelov. Prestregel je tri nasprotnikove podaje in ukradel prav toliko žog. Od štirih dvobojev na tleh je dobil tri.
Skratka, v torkovem večeru je bil Bijol vseprisoten. Tudi v obdobjih, ko je bila slovenska obramba pod hudim pritiskom, je deloval mirno in zbrano ter tudi soigralcem dvigoval vero v to, da se lahko večer razplete po slovenskih željah. Ni kaj, selitev iz Rusije v Italijo mu je očitno odlično dela. Pa tudi pričeska je bila na svojem mestu.
Začetna postava:
Jan Oblak (7,2): Proti Norvežanom je bil zelo soliden, tokrat je bil še boljši. Zbral je štiri obrambe, kar tri po strelih znotraj kazenskega prostora. Še bolj pomembno je bilo dejstvo, da so te obrambe prišle v pravih trenutkih, takrat ko se je tekma lomila. Vrhunec večera? Odlična reakcija ob strelu Victorja Claessona v 62. minuti. Kapetan je kljub težavam s poškodbo stegenske mišice, zaradi katerih v teh dneh ni bil povsem stoodstoten, dokazal, da je prvi steber slovenske izbrane vrste. Pri zadetku Forsberga ga je na cedilu pustila neodločna slovenska obramba.
Miha Blažič (7,4): Resen kandidat Jaki Bijolu za naziv igralca tekme in še en nogometaš, ki mu je menjava okolja očitno dobro dela. Francoska liga vendarle predstavlja precej višji nivo nogometa kot madžarska in posledično so tudi prilagoditve reprezentančnim zahtevam enostavnejše. Vrhunci večera? Dva blokirana strela, štiri razčiščevanja, dve prestreženi žogi in eno izbijanje z golove črte. Slovenskega “Zorra” sinoči nihče ni preigral, je pa tudi on nekoliko zamudil v bloku pri slalomu Forsberga skozi slovensko obrambo.
Gregor Sikošek (6,4): Ponovil se mu je junijski scenarij. Potem ko je proti Norveški odigral zelo dobro tekmo, je bil tokrat precej bolj na udaru švedskih napadalcev. Dejan Kuluševski mu je povzročal ogromno težav, še več pa travnata zelenica na stadionu Friends Arena, na kateri se je branilec Maribora zdel kot na drsališču. Od 22-ih poizkusov podaj je le šest našlo soigralca. Borbenost znova ni bila sporna, a za kontinuirano igranje na reprezentančnem nivoju mu morda tu in tam še malce zmanjka. V 64. minuti ga je zamenjal Balkovec.
Žan Karničnik (6,7): Bil je bolj natančen pri podajah kot Sikošek 20/32, a tudi on je bil skozi večji del tekme na precejšnjem “prepihu” švedskih napadalcev. V drugem polčasu je dvignil raven svoje igre, vrhunec večera so štiri prestrežene podaje nasprotnikov. Karničniku se je v septembru vsekakor poznalo minulo turbulentno obdobje, ko je njegov prestop iz Ludogorca v norveški Lillestrøm v vodo padel v zadnjih sekundah prestopnega roka. Do marca in kvalifikacij za Euro 2024 upamo, da bo njegov klubski status urejen in potem bo znova zelo pomemben člen slovenske obrambe.
Jon Gorenc Stanković (6,3): Nogometaš z najslabšo oceno na igrišču. Matjaž Kek ga je namesto suspendiranega Jasmina Kurtića v začetno enajsterico postavil predvsem zaradi njegove višine in res je v zračnih dvobojih svoje delo opravil izvrstno – dobil je vse tri. A po drugi strani je na tleh dobil le en duel od štirih, osemkrat izgubil žogo in le desetkrat uspešno podal soigralcem, kar je za vezista izrazito malo. V 65. minuti je po sijajni podaji Balkovca s petih metrov z glavo zgrešil prazno švedsko mrežo.
Adam Gnezda Čerin (6,6): Švedi so v včerajšnjem večeru gospodarili na sredini igrišča, posledično je trpel tudi vezist Panathinaikosa. Tudi on je zamujal ob slalomu Forsberga pri zadetku Švedov za izenačenje, dobil je le dva od osmih duelov na tleh. A ni bilo vse tako slabo, Čerin je od 36 podaj uspešno soigralca našel 29-krat (81 %), prestregel je tri nasprotnikove podaje in blokiral en strel. Slovenija je imela sinoči žogo v svoji posesti vsega 29 % in to niso tekme, na katerih bi lahko v celotni na plan prišle kvalitete nekdanjega nogometaša Rijeke.
Petar Stojanović (7,3): Iz tekme v tekmo dokazuje, da je poleg Oblaka in v zadnjem obdobju Šeška eden najbolj standardno dobrih nogometašev v slovenski izbrani vrsti. Znova je igri Slovenije dodajal energijo, bil je tudi podajalec pri mojstrovini Benjamina Šeška. Statistični vrhunec? Štirikrat se je “spustil” v preigravanje nasprotnika in štirikrat je bil uspešen. Minus? Neodločnost pri prodoru Forsberga in zadetku za izenačenje.
Benjamin Verbič (6,7): Borbe in želje Verbiču ni manjkalo. Med vsemi slovenskimi nogometaši je bil udeležen v največ duelih, v katerih je bil polovično uspešen 6/12. Sploh v sklepni fazi tekme so mu moči precej pojenjale, za njim pa je še ena reprezentančna tekma, na kateri je moral več kot v napadu postoriti v obrambi. Če bo v klubu redno igral, bo marca znova zelo pomemben člen zasedbe Matjaža Keka.
Jan Mlakar (6,9): Presenečenje iz rokava Matjaža Keka. Napadalec Hajduka je ogromno pripomogel predvsem v obrambi, v 12. minuti pa je po napaki Hiena z izjemno precizno podajo med švedskima branilcema pripravil čudovito priložnost Šešku, a jo je slednji zapravil. Žal se je njemu zgodilo podobno v 31. minuti, ko odbitka po strelu Šeška in obrambi Olsna ni uspel spraviti mimo švedskega vratarja. Njegova predstava je bila korektna, a brez presežkov.
Benjamin Šeško (7,0): Fant za velike stvari. 19-letnik je v 28. minuti dosegel zadetek, ki je v hipu obkrožil nogometni svet. Ob diagonalni podaji Stojanovića ni niti malo razmišljal, ampak z volejem žogo v čudovitem loku poslal preko Olsna. Statistično gledano sicer ni bila nič posebnega, ampak nogomet se ne igra za statistične parametre. Igra se za trenutke nogometne čarovnije, kakršen je bil njegov zadetek v 29. minuti.
Rezervisti:
Jure Balkovec (7,1): Matjaž Kek se verjetno sprašuje, ali ne bi bilo nemara bolje, če bi Balkovca na igrišče poslal od prve minute. Redno igranje v Turčiji očitno dobro dene bočnemu branilcu, ki je na levo stran obrambe vnesel precej čvrstosti, svoje pa je takoj po vstopu v igro dodal tudi v napadu, a njegove podaje Gorenc Stanković ni uspel spremeniti v zadetek.
Domen Črnigoj (6,8): Tudi Primorec je z vstopom v igro dodal marsikaj. Po 64. minuti se je silovit pritisk Švedov umiril, tudi zato, ker je Črnigoj s svojo hitrostjo in prodornostjo nasprotnika silil v nekoliko bolj previden položaj na igrišču. Z rezervisti je slovenski selektor vsekakor zadel v polno.
Timi Max Elšnik (6.2): Z nekaj potezami je nakazal, da se dobro znajde tudi na višjem nivoju, kot je Prva liga Telemach. V nekaterih dvobojih s Kuluševskim in Forsbergom pa hitro opazil, kakšne so zahteve na večjih nogometnih odrih.
Sandi Lovrić (igral premalo za oceno): V igro je vstopil šele v 86. minuti, ko je zamenjal Verbiča. V sodniškem dodatku je v dvoboju iz oči v oči z Olsnom zadel vratnico.