Kdo je zdaj paradni konj slovenskega nogometa?

Foto: Aleš Fevžer

Leto 2024 bo za vedno z velikimi črkami zapisano v zgodovino slovenskega nogometa. Izjemnemu reprezentančnemu poletju in Euru 2024 sta to jesen piko na i postavila še Olimpija in Celje, ki sta se ne le uvrstila v konferenčno ligo, ampak prvič v zgodovini obeh klubov tudi napredovala v evropsko pomlad. In če uspehoma grofov in zmajem dodamo še potencial, ki ga ima nova era NK Maribor, potem lahko v prihodnost slovenskega nogometa zares gledamo z zelo optimističnimi pogledi.

Po desetletju čakanja se je znova zgodilo. Slovenski klubski nogomet bo imel svojega predstavnika v evropski pomladi. In to kar dva! Tako Olimpiji kot Celju je uspelo doseči tako želen cilj in se preko ligaške faze konferenčne lige uvrstiti v izločilne boje konferenčne lige. Nekaj, kar je doslej v Sloveniji uspelo samo nogometni instituciji po imenu NK Maribor.

Pred dobrimi desetimi leti, v sezoni 2013/2014, so bila razmerja v slovenskem nogometu povsem drugačna, kot so danes. Maribor je bil nesporni kralj našega prostora, pomlad 2014 pa je zaznamoval dvoboj šestnajstine finala lige Evropa, v katerem so vijolice zelo drago prodale kožo španski Sevilli. Pod taktirko kralja nogometnih pisarn Zlatka Zahovića je v tistem obdobju Maribor popolnoma dominiral v domačem prvenstvu, razmišljati o tem, da ne bo prvak, je bilo malodane smešno.

Pred pol leta cirkus, zdaj rušijo vse pred sabo

Povsem drugačna je bila situacija v Olimpiji in Celju. Zmaji so živeli v turbulentnem vrtincu obdobja predsednika Izeta Rastoderja, Celje pa je bilo rokometno mesto, kjer je bolj ali manj povprečen nogomet zanimal le peščico entuziastov. A danes se razmerja moči spreminjajo.

V Olimpiji je sprememba prišla nenadoma. Še pred nekaj meseci je bila ljubljanska zasedba označena kot cirkus brez vizije, ko pa je v zadnjih mesecih rokave še bolj zavihal prej manj prisotni predsednik Adam Delius ter je športni direktor Goran Boromisa po vrsti ‘zadeval’ z okrepitvami in naposled pripeljal še trenerja Victorja Sancheza, je Olimpija kar naenkrat postala rezultatski nogometni stroj tako doma kot v Evropi.

Ja, to je pač nogomet in včasih le nekaj mesecev klub prepelje preko mostu med peklom in rajem. Jesen je bila za Olimpijo praktično popolna, za uvrstitev med osem najboljših v prvem delu konferenčne lige je zmajem zmanjkal tudi kanček sreče.

“Če ne dosežeš zadetka, ne zmagaš, tako je. Od začetka sezone se zavedamo, da imamo na tem področju še veliko prostora za napredek, da moramo bolje izkoriščati svoje priložnosti. Verjamem, da bomo tudi to izboljšali, trdo bomo delali na tem. In če je naše izhodišče za to trdo delo zgodovinska uvrstitev v play-off konferenčne lige, potem moramo biti veseli,” je bil realen kot vselej, po remiju z Jagellonio in deseto točko evropske jeseni trener Olimpije Victor Sanchez.

Victor Sanchez del Amo — Foto: Jan Gregorc, N1

Olimpija bo v ‘play-offu’ konferenčne lige igrala proti Borcu iz Banjaluke. Tekmeca se bosta 13. februarja srečala v Banjaluki, teden dni kasneje pa v Stožicah.

Energijska bomba slovenskega nogometa

Ko je govora o letu 2024, morajo biti z njim zadovoljni tudi Celjani. Grofje so prvič v novi klubski eri osvojili državni naslov, prvič v zgodovini sploh zaigrali v Evropi in se skozi šivankino uho epske in kaotične drame proti valižanskemu The New Saintsu uvrstili v izločilne boje.

Celjski potencial pa je pravzaprav še večji. Denar v knežjem mestu resnično ni problem, škarje in platno sestave ekipe pa bo zdaj v roke dobil Albert Riera, ki ga je marsikdo že odpisal s celjske klopi, a bo ‘s polnimi pooblastili’ grofe peljal tudi v nogometno pomlad. V njej bo imel temperamentni Španec en sam cilj – brez izbire sredstev doseči vse in še več, kar se bo dalo doseči.

“Moja družina je tukaj. Tukaj imam življenje. Srečen sem v tej državi. Ne nazadnje sem se tukaj upokojil kot igralec. Imel prvo izkušnjo kot trener. Morda bom en dan tudi vodil državno reprezentanco, to lahko rečem javno. Ker čutim to državo,” je Slovencem na dušo po včerajšnji zmagi pihal Riera.

nogomet albert riera nk celje — Foto: Jure Banfi

Kakorkoli obrnemo, in ali to priznavamo ali ne, je pogosto kontroverzni trener slovenskemu nogometu dal novo dimenzijo. Tako na igrišču, kjer nas je naučil, da ni treba vselej biti ponižen in skromen, kot tudi pred novinarskimi mikrofoni, kjer je neizčrpen vir takšnih in drugačnih domislic, ki so včasih res na meji dobrega okusa, vsekakor pa se o njih govori, govori in govori. In ko se govori o nogometu, je to za njegov razvoj lahko samo dobro. Če ne verjamete, vprašajte recimo Hrvate.

Celje bo v ‘play-offu’ konferenčne lige igralo proti ciprskemu Apoelu. Prva tekma bo 13. februarja v knežjem mestu, povratna pa 20. februarja na Cipru.

Kje je v tej realnosti mesto NK Maribor?

In zdaj še veliko vprašanje, ki si ga morajo ob velikih uspehih rivalov zastavljati v nogometnem Mariboru. Kje pa je zdaj v tem novi slovenski nogometni realnosti naše mesto? Komaj čakamo, da dobimo ta odgovor.

Vijoličasta prihodnost se riše na prav poseben način. Deloma pod turško taktirko, deloma pa s pomočjo vpliva Slovencev, ki ta posel poznajo do potankosti in se zagotovo zavedajo, da slovenski nogomet potrebuje močan Maribor, ki ne bo ‘B ekipa’ nekega angleškega kluba, ampak mora biti cilj vijolic vnovična pot na evropske zelenice.

nogomet nk maribor boštjan cesar — Foto: Jure Banfi

In tako ob zaključku nogometnega leta postavimo slovenskemu nogometu nov cilj. Da bi imeli v sezoni 2025/2026 v skupinskem delu evropskih tekmovanj tri naše predstavnike. Zakaj pa ne? Višje, hitreje, močneje.