Kljub temu, da je bil selektor Matjaž Kek za vodenje tekme lige narodov med Slovenijo in Avstrijo v Stožicah (1:1) kaznovan s strani Uefe, je nasmejan vkorakal na novinarsko konferenco in dejal, da je želel sedmo silo prijetno presenetiti. Med drugim je povedal, da s samo predstavo svojih varovancev ni najbolj zadovoljen, a se je z rezultatom sprijaznil.
Na konferenci po tekmi z Avstrijo smo pred mikrofoni upravičeno pričakovali Boštjana Cesarja. Dobili pa smo vendarle Matjaža Keka.
Srečanje je zaznamoval dokaj “mehek” kriterij romunskega sodnika Raduja Petrescuja, kar je selektor opisal takole: “To je Evropa, sodniki pustijo takšno moško igro. Če bomo tu iskali alibije, ker smo bili premehki in v duelih zamujali, potem je to naš problem. Za moje pojme je dobro sodil.”
Ko je beseda nanesla na pozitivne in negativne aspekte tekme z Avstrijo, je vodja strokovnega štaba dejal: “Lahko bi zelo dolgo našteval vse pluse in minuse. Veseli me voljni moment in želja, da kljub trpljenju, pridemo ven iz tega. Tudi energija s tribune je dobra, pa čeprav sem eno uro pred srečanjem, ko sem prišel na stadion, pomislil, da gostujemo. Moti me pa predvsem gol … to je tako zelo naivno! Takoj se je videlo, kaj se bo zgodilo. Enostavno prelahko izgubljamo žoge.”
O čem je še govoril Matjaž Kek:
O (ne)izpolnitvi cilja:
Obilo težav je bilo s težkim igriščem, sploh v prvem polčasu. Bili smo preveč pasivni, stali predaleč in v situacijah 1 na 1 so nas Avstrijci izigrali. Ko smo tekmeca v drugem delu navlekli na naš način, so se nam odpirale situacije. Nismo bili v popolni postavi, poleg tega imajo nekateri igralci vidno težave z minutažo, a je tekma ponudila veliko tempa, tekanja gor in dol. Imeli smo več priložnosti, oni pa posest žoge. Lahko živim s tem rezultatom, a cilj je bila zmaga in po dobrem začetku smo kasneje preveč padli.
O njivah:
Izjava selektorja Avstrije, da igrišče ni vredno takega tekmovanja, je pretiravanje. Drži, da je mehko se trga, imajo pa tudi oni v Celovcu težave z zelenico. Da, igrišče je krivo za slabo dinamiko igre, za rezultat pač ne. S tem se bomo morali v ponedeljek spet ubadati, da o novembru niti ne govorimo. Olimpija in Bravo si zaslužita boljši teren. So se pa Avstrijci pred tekmo dali kar sami v vlogo favorita skupine, tako da jih gre razumeti, zakaj so zaradi igrišča tako jezni. Mogoče se je kakšen kos trave več utrgal, kot je to praksa na njihovem stadionu. Kot da mi pa vedno igramo na njivah?!
O kapetanu Oblaku in njegovi menjavi:
Nekajkrat sem omenil, da to ni ekipa enega igralca. Bil sem na tribuni, zdelo se mi je, da zadeva z Matevžom Vidovškom in Davidom Brekalom deluje. V te igralce imam popolno zaupanje. Ko sva se s kapetanom (Janom Oblakom, op. a.) popoldne pogovarjala, mi je potožil, da ni stoodstoten. Priložnost sem zato ponudil nekomu, ki je v dobri seriji tekem in kar prekipeva od samozavesti. Pri Brekalu se je v drugem polčasu pokazalo, da to ni njegovo igralno mesto. Na desno stran obrambe ne želim vračati Petra Stojanovića, ker smo od njega preveč odvisni v napadu.
O trpljenju:
Trenirali smo štirikrat. Saj se hitro vidi, kdo na treningih prvi “zakuha”. V treh skupnih vadbah ne moreš spreminjati sistema. Je pa proti Avstriji, s tako močno sredino, dobro vidno, da z le dvema klasičnima veznima igralcema trpimo. Proti takšni ekipi, kot smo se merili danes, bi morali morda napadalci še bolj pomagati v fazi branjenja. Njihov zadnji vezni nogometaš je bil ves čas osamljen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje