Pred slovensko nogometno reprezentanco je verjetno najzahtevnejši ciklus zadnjih let. Deset dni, štiri tekme, trije renomirani nasprotniki. Pred premiernim nastopom Slovenije v drugem kakovostnem rangu Lige narodov, smo se na Brdu pri Kranju pogovarjali s slovenskim selektorjem Matjažem Kekom.
Na seznamu za junijsko reprezentančno okno se je znašlo 29 imen. Toliko nogometašev Matjaž Kek že zares dolgo ni zbral na Brdu pri Kranju, kjer se izbrana vrsta z vmesnimi postanki pripravlja na uvodne štiri tekme tretje izvedbe Lige narodov, ko Slovenijo čakajo tekme s Švedsko, Srbijo in Norveško.
V dneh pred začetkom novega ciklusa Lige narodov ni povsem sproščen. Ob že tako natrpanem urniku, ki čaka njegove izbrance, so se pojavile še manjše težave, ki jih bo moral reševati skupaj s svojimi najožjimi sodelavci. “Ampak tako pač je, če bi bilo vse idealno, bi bil to slab znak. Pri nas mora iti nekaj narobe, da smo potem pravi,” je razmišljal pred začetkom pogovora v nogometnem centru Brdo pri Kranju.
Z Matjažem Kekom smo se v dneh pred tekmami v Ligi narodov pogovarjali o zahtevnosti preizkušenj, ki so pred slovensko reprezentanco, razporejanju igralnega časa skozi tekme, skušali rešiti enigmo motivacije, beseda pa je tekla tudi o Josipu Iličiću in zaključku slovenskega državnega prvenstva.
Celoten pogovor z Matjažem Kekom v oddaji Pod prečko:
G. selektor, z vami smo se na Sportklubu nazadnje pogovarjali pred dvema mesecema v Katarju, ampak vemo, kako je v nogometu, v dveh mesecih se spremeni ogromno. Spremenilo se je veliko tudi v svetu okoli nas, odpravljeni so nekateri ukrepi, ki so krojili naša življenja, kako so te spremembe vplivale na vas in vaše delo?
Stvari se v resnici spreminjajo, če se na bolje, bomo šele videli. Nekateri so veseli sprememb, drugi razočarani. Veseli nas zagotovo to, da se je umaknil virus, ki nas je moril dve leti. Kar se tiče mojega dela, popolnoma običajno spremljam nastope naših reprezentantov, gledam zaključke prvenstev, analiziram nasprotnike in pripravljam akcijo, ki v sebi nosi ogromno specifike.
Ravno pred nekaj dnevi smo se o tem pogovarjali v Parizu in nihče ne ve, v katero smer bo to šlo. Konec je sezone, ki ni bila enostavna, zdaj pa nas čakajo štiri tekme. A vsi smo v istem položaju in narediti moramo vse, da bi to problematiko štirih tekem v kratkem času čim bolje prestali.
Bo zaradi dejstva, da bodo štiri tekme odigrane v zelo kratkem obdobju nekaj dni, potrebno razmišljati nekoliko bolj strateško, ko je govora o razporejanju igralnega časa med nogometaši? Imate že zdaj ustvarjeno sliko – kdaj, kdo, kako, koliko – ali boste stvari reševali skozi tekme?
To je specifika. Šele v ponedeljek smo bili v popolni zasedbi, saj sta imela Adam Gnezda Čerin in David Brekalo konec tedna še klubske obveznosti. Nekaj je težav s poškodbami, kar je povsem običajno za konec sezone. V glavi premlevaš, kdaj stvari zarotirati in na kakšen način. Pri takšnih nasprotnikih je težko oceniti, kdo je slabši in kdo boljši. Vse štiri tekme so izredno zahtevne, tako zahtevnih tekem slovenska reprezentanca že dolgo ni igrala. Treningi bodo pokazali, v kakšnem stanju je ekipa, imamo pa tokrat tudi z razlogom nekoliko širši izbor, da čas nogometašev na igrišču lažje razporedimo.
Slovenijo čakajo renomirani nasprotniki. Se je morda z motivacijskega vidika vam, strokovnemu štabu in pa predvsem nogometašem lažje pripraviti na Norveško, Švedsko in Srbijo, kot se je bilo na Moldavijo in Ciper?
Govorite o stvareh, ki meni po vseh teh letih še vedno niso povem jasne. Namreč, da se lahko takrat, ko nekdo igra za svojo reprezentanco, pogovarjamo o motivu. Ravno prek Moldavije in Cipra, Latvije ali San Marina se prihaja na velika tekmovanja. In tudi v skupino B Lige narodov smo prišli preko takšnih nasprotnikov. To je šlo nekoliko pod radarjem zanimanja in pozornosti.
Že ko smo zasluženo osvojili prvo mesto v skupini C sem dejal, da je to dober rezultat, ki bo viden šele, ko bomo dobili nasprotnike, kakršne smo dobili sedaj. To so ekipe, ki v Evropi nekaj pomenijo. Rezultatsko je naš cilj, da ostanemo v tej eminentni druščini. Hkrati pa želimo pripraviti osnovo za naš najpomembnejši dogodek, to pa so kvalifikacije za evropsko prvenstvo.
Ne moremo pa seveda govoriti o tem, da so pred nami pripravljalne tekme pred kvalifikacijami, to pri meni ne gre. Želim zmagati na vsaki tekmi. Kar pa se tiče osnovnega vprašanja motivacije, ta ne sme biti vprašljiva niti na treningu. Ker pa se vprašanje verjetno navezuje na izgled, ki smo ga pustili v zadnjem času, pa moram priznati, da je to vprašanje logično.
Kar se tiče reprezentančne akcije v Katarju nam je najbolj v spominu ostala sprememba sistema v obrambi, je to nekaj, kar bo ostalo tudi v tem junijskem ciklusu?
Dve, če ne celo tri pomembne stvari je prinesel Katar. Najprej ta, da smo se uspeli dogovoriti za tekmi na prizorišču svetovnega prvenstva, kar zagotovo nosi določeno težo. Potem smo dobili dodatno možnost za reagiranja v trenutku, ko si v težavah ali ko pripravljaš kakšno presenečenje. Kar se tiče taktike, vedno tekmo delim na čas, ko imaš žogo in na čas, ko nimaš žoge. Ti igralni sistemi pa so bolj zanimivi za medije. Fantje so se dobro odzvali na nekatere spremembe.
Tretja pomembna stvar pa je ta, da smo tekmi v Katarju odigrali brez Josipa Iličića, ki je bil dominanten pri golih in podajah v zadnjih letih. To za nas pomeni nekaj novega, drugačnega. Videli bomo, kako bomo na to odgovorili na težkih tekmah, ki prihajajo. Proti Hrvatom smo bili v določenih delih tekme dobri, v določenih precej slabši, na koncu pa sta nas vztrajnost in želja popeljala tudi do dobrega rezultata. Katar je bil dobro zastavljen, dobro organiziran in s to akcijo sem bil bolj zadovoljen, kot sem to predstavljal v javnosti.
Ko je govora o Josipu Iličiću, ste v prejšnjih dneh že dejali – pogovarjala sva se, a ste ocenili, da ni v stanju, ko bi lahko trenutno pomagal reprezentanci. Pa bo na kakršen koli način vpleten v reprezentančno dogajanje v teh dneh?
Z Josipom sva v pogovoru, ki je bil napovedan, skupaj prišla do spoznanja, da je za ta nivo ob koncu sezone zanj bolje, da se poizkuša dokončno pripraviti za napore profesionalnega nogometa. Kar pa se tiče njegovega prihoda – vedno, ko je bil v Sloveniji, je prišel pozdraviti reprezentanco in prepričan sem, da bo tako tudi v naslednjih dneh. Nazadnje, ko sva se pogovarjala, je bil še v Italiji.
Iličić že presenetil reprezentante
Le nekaj minut po pogovoru s selektorjem je Josip Iličić tudi v resnici obiskal reprezentančni tabor, pozdravil soigralce in v družbi Aleksandra Radosavljevića, sicer selektorja reprezentance do 17 let, spremljal trening v nogometnem centru Brdo pri Kranju.
Za zaključek tega pogovora – koliko ste bili v teh dneh pozorni tudi na razplet domačega državnega prvenstva? Vpoklicani so štirje nogometaši iz slovenske lige, tako da spremljali ste zagotovo, kako pa ste, morda tudi z navijaškega vidika, zadovoljni s koncem sezone?
Tudi vaša oddaja je pripomogla k večjemu zanimanju in dodatni debati po tekmah – v eno ali drugo smer. Nekatere stvari se zagotovo premikajo na bolje. To smo lahko videli na nekaterih zares kvalitetnih tekmah. Se pa zagotovo lahko kaj še izboljša. Precej je na klubih, ki morajo v sodelovanju z Nogometno zvezo oziroma celotnim nogometnim prostorom narediti določen izkorak. Ni potrebno pogledati daleč, samo čez mejo, da ugotovimo, kako se tem stvarem streže.
Liga je bila spektakularna do konca ravno zato, ker se ni vedelo, kdo bo prvak in to vedno daje dodatno draž. Glede tega, za koga sem navijal, se ne bom ponavljal, to sem že večkrat povedal. Rad pa bi čestital Kopru. Pred enim letom jih skorajda ni bilo, ko je govora o prvoligaškem nogometu, potem pa so na nek svoj specifičen način naredili nekaj, kar najprej ni zbudilo pozornosti, nato pa so korak za korakom napredovali. Lovorika v pokalu je veliko zadovoljstvo za vse dobro, kar so naredili.
Je pa tako, da moraš v določenih trenutkih nekaj doživeti in se iz tega tudi nekaj naučiti, da lahko narediš še dodaten korak naprej. Lestvica pa je na koncu dejansko stanje tistega, kar smo videli skozi leto. Morda me je na koncu presenetila prevelika razlika med predzadnjim v prvi ligi in drugim v drugi ligi, kjer je bil Tabor dominanten.
Se pa moramo znova pogovarjati o velikem številu tujcev, ki zapirajo vrata mladim domačim igralcem. Naša liga mora biti razvojna, hkrati pa tudi tržno zanimiva, zato delno tudi razumem ta lov na rezultat. Liga je letos postavila določene dobre stvari, manjkajo pa gledalci, sploh po teh “covid” časih bi lahko storili še več, da jih vrnemo na stadione.
Evropa pa bo tista, ki bo dala odgovore, kje smo po kvaliteti. Klubom, ki nas bodo zastopali, se ni potrebno bati nikogar. Čaka pa zdaj veliko dela tiste, ki skrbijo za kader in finance. Zagotovo so pred nami zanimivi časi. Se pa verjetno strinjamo, da je bilo letos precej dobesedno spektakularnih tekem.
Naša liga je temelj nogometašev za mlade reprezentance in na koncu koncev tudi za A reprezentanco. V njo tokrat nisem vpoklical štirih nogometašev samo zato, da me mediji ne boste napadali z vprašanji, zakaj ne kličem nogometašev iz domače lige. Z delom in dobrimi predstavami so si ta vpoklic zaslužili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje