Zdi se, da je vsaka njegova beseda dvakrat premišljena. Ne samo, kako, ampak tudi kdaj je izrečena. Zlatko Zahović je že nič kolikokrat dokazal, da NK Maribor bolje pozna kot NK Maribor pozna samega sebe. In tudi tokrat se zdi, da je z vsakim svojim stavkom med odmevnim gostovanjem v oddaji Pod prečko zadel žebljico na glavico.
Komentar avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.
“Prvo vprašanje je vprašanje kvalitete. Drugo pa, da imajo igralci preveč sporočil. Eno je strokovno, drugo pa pisarniško. Če ne bo velikega mentalnega “reseta” kluba, bo šlo to še naprej navzdol. Ljudje v pisarnah so tam zato, da opravljajo svoje delo. In žal so v klubu nekateri ljudje, ki ne spadajo vanj.”
Citat Zlatka Zahovića iz ponedeljkove oddaje Pod prečko, ki slab teden dni kasneje dobiva še toliko močnejši pomen. Maribor je na domači tekmi z Domžalami prejel novo, zelo bolečo zaušnico. Tretja ničla v nizu je daleč najbolj v nebo vpijajoča. Tokrat niso krivi ne sodniki, ne Nogometna zveza Slovenije in ne superiorna Olimpija. Tokrat je kriv NK Maribor.
Diši po bojkotu
Po takšnem porazu je težko krivdo valiti (samo) na trenerja. Res je, Damir Krznar je precej premešal svojo zasedbo in na klopi denimo pustil Roka Baturino in Marka Tolića, ki pa sta, če smo iskreni, popolnoma izven forme. A tisti, ki jim je ponudil priložnost, so ga pustili na cedilu.
Morda “pustiti na cedilu” niti ni pravi izraz. Morda je boljša kar beseda – bojkot. Po nerazumljivih razmikih v živem zidu in zares neumno prejeti rdečih kartonih ter popolni anemičnosti na igrišču tistih, ki so bili v še ne tako davni preteklosti vlečni voz vijolic, se enostavno moramo vprašati – zakaj se to dogaja.
Pri Roku Kronavetru, Gregorju Sikošku in Nemanji Mitroviću ne gre za vprašanje kvalitete, ki si ga absolutno lahko zastavljamo glede nekaterih njihovih soigralcev. Gre za vprašanje odnosa, mentalne priprave, želje in volje. Tega trenutno v Mariboru ni. Zakaj? Ker se očitno v ozadju kluba dogajajo stvari, ki slačilnico še kako motijo. Da smo še bolj natančni. Slačilnico očitno motijo ljudje, ki se znajdejo v njej.
Je to trener? Verjetno ne, Damir Krznar je poskrbel za rezultatski dvig Maribora in stabilizacijo rezultatov, vsaj pred nekaj tedni se je zdelo tako. Je to športni direktor? Marko Šuler je resda letos v Ljudski vrt pripeljal nekaj nogometašev, za katere se sprašujemo, če premorejo dovolj kvalitete za igranje v NK Maribor, a vprašanje, če je Korošec glavni srž problema.
Koga ščitijo navijači?
Vrnimo se še enkrat na Zlatka Zahovića: “Najprej mora biti postavljena hierarhija v klubu. Na prvem mestu je športni del, potem vse ostalo, kar je podpora ekipi. To je edini način, sicer bo težava celo z uvrstitvijo v Evropo.”
In spet ima nekdanji športni direktor vijolic še kako prav. Sekretarji kluba znajo marsikaj in so specialisti na svojih področjih. Svetovalci za to, kako naj izgleda ekipa na igrišču pač niso. Uradni napovedovalci so v klubu za to, da skrbijo za dodaten dvig atmosfere na stadionu in snemajo inovativne promocijske video napovednike pred tekmami. Deljenje nasvetov v garderobi je naloga nekoga drugega.
In kje so v tej zgodbi viole? Navijači, ki so znali že ob precej manjši krizi slačiti nogometaše iz dresov ter jih z mrkimi obrazi obiskati na treningih? Če ne ploskajo, potem molčijo. Več kot očitno so v svoji prenovljeni zasedbi močno naklonjeni tistim, ki jim trenutna realnost nekoč slovenskega nogometnega ponosa ustreza. Ker imajo besedo. Ker so pomembni. Niso pa, kar je sicer tako zelo močno zapisano v mariborskem DNK-ju, uspešni.
Prihaja veter sprememb – koga bo odpihnil?
“Če ne bo velikega mentalnega “reseta” kluba, bo šlo to še naprej navzdol,” spet ponavljamo besede Zlatka Zahovića. Maribor je šesti na lestvici, izgubil je sedem od štirinajstih tekem, sledita pa tekmi s Celjem in Muro. Slačilnica je razbita, celoten ustroj kluba pa potreben ne vetra, ampak orkana sprememb. Ta zelo verjetno prihaja. Vprašanje le, koga bo odpihnil.
Morda celo najbolj žalostno pa je, da se v ves ta kaos vrača eden najboljših slovenskih nogometašev zadnjega obdobja. Vprašanje, koliko sploh lahko v tej situaciji Josip Iličić klubu pomaga v boljšo prihodnost. Še boljše pa je vprašanje, kaj si misli o tem, kar se trenutno dogaja v klubu, ki ga je pred dobrim desetletjem, čeprav je bil še v začetni fazi kasnejših uspehov in razvoja, spoznal v povsem drugačni luči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje