Khvicha Kvaratskhelia je odkritje italijanske nogometne sezone 2022/23. V dresu Napolija je navijače navdušil do te mere, da ga primerjajo celo z Diegom Maradono. Po neapeljskem nogometnem božanstvu je dobil tudi vzdevek, ki močno olajša izgovorjavo njegovega zapletenega imena. Kdo je ta 21-letni Gruzijec?

Napoli na novo lovoriko čaka že od daljnega leta 1990. V prejšnji sezoni ji je bil še najbližje v prvenstvu, ki ga je končal na tretjem mestu. Iz Evrope in pokala je izpadel zelo hitro.

Ko so poleti Neapelj eden za drugim zapustili najboljši strelec v zgodovini kluba Dries Mertens, namestnik kapetana Kalidou Koulibaly in kapetan, predvsem pa ikona Lorenzo Insinge, so bili navijači vse bolj nestrpni.

Tri mesece pozneje je Napoli vodilno moštvo italijanskega prvenstva, zbral je osem zmag in dva remija, in hit Lige prvakov. V skupini z Liverpoolom, Ajaxom in Rangersom je s štirimi zmagami na štirih tekmah na vrhu lestvice. S 17 goli je najučinkovitejše moštvo tekmovanja.

In kdo je njegov glavni junak? Nogometaš, za katerega do letos verjetno niste slišali.

Nov v seriji nogometnih mojstrov iz Gruzije

Gruzijcem pred desetletji niso kar tako rekli Brazilci iz Sovjetske zveze. Vedno so imeli tehnično zelo nadarjene nogometaše.

Boris Paichadze je ikona Dinama Tbilisija, katerega stadion danes nosi njegovo ime, pred njim pa stoji njegov kip.

Temurija Ketsbaie se spomnimo iz Newcastle Uniteda.

Shoto Arveladzeja še danes opevajo navijači Ajaxa iz Amsterdama in Rangersa iz Glasgowa.

Zdaj nogometni svet osvaja nov Gruzijec. Vse kaže, da še boljši od vseh njih – Khvicha Kvaratskhelia.

Začel je kot Zizi in hitro postal – Kvaradona

“Nekaj si bomo že izmislili. Naj bo za začetek Zizi!” je poleti z novinarji zagato z njegovim zapletenim priimkom, ki si ga je težko zapomniti, še težje pa izgovoriti, reševal predsednik kluba Aurelio De Laurentis.

Danes se je Gruzijca, ki je takrat sedel ob prvem možu Napolija, v Italiji in tudi Evropi prijel vzdevek Kvaradona.

Dobil ga je po legendarnem Argentincu Diegu Maradoni, ki v Neaplju tudi po smrti uživa status božanstva. Na ulicah najdemo številne njegove slike.

Po novem so dobili družbo v grafitih s podobami mladega Gruzijca. Da, tako zelo so se Neapeljčani v zgolj nekaj tednih navdušili nad njim.

Diego Maradona in Neapelj

Maradona, po katerem so po njegovi smrti leta 2020 poimenovali stadion San Paolo, je za Napoli igral med letoma 1984 in 1991. V tem času je klub, ki je bil do tedaj povprečen, z enim najboljših individualnih obdobij v zgodovini nogometa spremenil v najboljšega v državi in ga postavil tudi na evropski zemljevid.

Pokojni Argentinec je Napoli popeljal do edinih naslovov italijanskega prvaka v zgodovini kluba, v letih 1987 in 1990, leta 1989 pa z njim osvojil tudi pokal Uefa.

Za Napoli je v 259 nastopih v vseh tekmovanjih dosegel 115 golov. V zgolj sedmih letih, kolikor jih je tam preživel, je postal najbolj oboževan prebivalec v zgodovini največjega mesta na jugu Italije.

Vzdevek, ki mu je bil usojen od samega začetka

Kvaratskhelia Kvaradona ni postal zaradi pesmi Live is Life, ki jo je moral prepevati ob inavguraciji v garderobi Napolija. Ni naključje, zakaj. Legendarna skladba avstrijske glasbene skupine Opus iz leta 1984 je namreč odzvanjala iz zvočnikov ob nastajanju enega najbolj legendarnih nogometnih posnetkov z ogrevanja Maradone pred tekmo polfinala pokala Uefa proti Bayernu Münchnu leta 1989. Seveda ne. Tako ga kličejo predvsem zaradi tega, kar z žogo počne na igrišču.

Kvaratskhelia je vzdevek po argentinskem nogometnem božanstvu dobil zaradi številnih preigravanj, golov in asistenc, s katerimi v uvodnih treh mesecih na noge dviguje navijače Napolija. Najbolj z vratolomnimi in nepredvidljivimi preigravanji, s katerimi lomi nasprotnikove branilce. Virgil van Dijk, Andy Robertson, Joe Gomez in Trent Alexander-Arnold, ki jih je nekajkrat osmešil ob debiju v Ligi prvakov pri odmevni zmagi Napolija nad Liverpoolom s 4:1, bi znali povedati marsikaj o tem.

Od debiju je navdušil v Serie A in tudi Ligi prvakov

21-letni Gruzijec, ki najbolje znajde na levem krilnem položaju, lahko pa igra tudi na desnem, je hiter, neustrašen nogometaš, ki igra z obema nogama in je kot tak za nasprotnikove branilce še toliko bolj neugoden. Uživa z žogo v nogah, je neustrašen in rad prevzema odgovornost. Ima odličen strel, tudi od daleč, in je sijajen asistent.

Prava poživitev italijanske Serie A, v kateri je z golom in asistenco navdušil že na prvi tekmi in bil takoj v prvem mesecu izbran za najboljšega igralca lige. Po 11 tekmah je pri učinku petih golov in petih asistenc. Še dva gola in tri asistence je prispeval v Ligi prvakov.

Napoli je z njim poleti zadel na lotu

Zdi se, da je, ko ga je poleti pripeljal iz Gruzije, Napoli z njim zadel na lotu. Tam je Kvaratskhelia marca po ruski invaziji na Ukrajino pristal, potem ko je izkoristil politične razmere in prekinil pogodbo z ruskim Rubinom Kazanom, za katerega je pred tem igral.

Nase je na vzhodu opozarjal že nekaj časa. V članskem nogometu je za Dinamo Tbilisi, 18-kratnega gruzijskega prvaka, ki je leta 1981 s zmago v takratnem Pokalu pokalnih zmagovalcev postal prva ekipa iz Sovjetske zveze z evropsko lovoriko, debitiral z vsega 16 letih.

Potem je odšel v Rustavi v drugo gruzijsko ligo, od koder so v okolici hitro zaokrožile govorice o fantu, ki na tekmo v povprečju zbere več kot deset preigravanj.

K sebi ga je zvabila moskovska Lokomotiva, a kmalu ostala brez njega. O odkupu pogodbe se namreč z Dinamom Tbilisijem ni mogla dogovoriti, kar so izkoristili pri Rubinu Kazanu in ga odkupili za približno pol milijona evrov.

“Takega talenta že dolgo nisem videl. Ko je postalo jasno, da ga ne bomo obdržali, sem se zjokal,” je bil od propadu posla z Moskovčani razočaran takratni trener Lokomotive Jurij Semin.

Medtem so na Kvaratskhelio, ki se je hitro znašel v beležkah skavtov z vsega sveta, začeli prežati številni bogati evropski klubi.

Povezovati so ga začeli predvsem z Manchester Unitedom, Manchester Cityjem, Tottenhamom, Milanom in Juventusom, h kateremu naj bi, če njegov športni direktor Fabio Patrici ne bi odšel iz kluba, zagotovo prišel.

Na koncu se je izkazalo, da je bil zmagoviti listek vplačan v Neaplju. Napoli je zanj odštel deset milijonov evrov, ki pa se danes zdijo kot drobiž. Jasno je, da je njegov nogometaš s številko 77 vreden veliko, veliko več.

Podobnost z Luko Dončićem

Kvaratskheila pri Napoliju nosi dres s številko, ki jo je v svetu športa v zadnjih letih uveljavil Luka Dončić. Zanimivo, tudi Gruzijec jo je, podobno kot naš košarkarski as, izbral naključno.

Kvaratskheila je namreč veliko oboževalec petkratnega dobitnika zlate žoge Cristiana Ronalda, zato si je zaželel številke 7, ki je vso kariero zaščitni znak portugalskega superzvezdnika. V Neaplju je ni dobil, saj je zasedena, nosi jo makedonski reprezentant Eljif Elmas, zato je izbral številko 77.

Lahko Napoliju po več kot 30 letih prinese naslov?

Čeprav s suhljatim telesom in neurejenimi lasmi navzven deluje kot nogometaš iz preteklosti, je Kvaratskheila prihodnost evropskega nogometa in novo nogometno božanstvo Neaplja.

“Ta vzdevek mi je všeč, čeprav sam nisem niti blizu tega, kar je z nogometno žogo znal on. Se bom pa potrudil, da bom čim boljši!” je o primerjavah z Maradono povedal Kvaradona.

Stadion v Neaplju verjetno nikoli ne bo poimenovan po njem, toda če Napoli ob koncu sezone pride do prvega naslova po več kot tri desetletjih, ga morda tako ali tako sploh ne bo več.

Od veselja Neapeljčanov bi se namreč utegnil zrušiti. Kar 33 let čakanja je, sploh za tako vročekrvne navijače, pač preveč.

Z njim se vzpenja tudi Gruzija

Kvaratskheila blesti tudi v reprezentanci. Gruzija je še pred dvema letoma igrala v D Ligi narodov, a se od takrat preselila kar dva razreda višje. Z naslednjo sezono bo nastopala v razredu B. Predvsem po zaslugi svojega najboljšega nogometaša, ki je v dveh sezonah Lige narodov v devetih nastopih ob petih asistencah dosegel kar šest golov.

Gruzijska reprezentanca, ki je nastala po odcepitvi od Sovjetske zveze leta 1991, se je do zdaj potegovala za 14 največjih tekmovanj, sedem svetovnih in sedem evropskih prvenstev.

Uspelo ji ni še nikoli, je bila pa enkrat zelo blizu. Z 0:1 je proti Severni Makedoniji izgubila odločilno tekmo dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020.

Številni so prepričani, da bi bilo drugače, če bi lahko računala na Kvaratskheilo, ki zaradi okužbe s koronavirusom na najpomembnejši tekmi v zgodovini gruzijske reprezentance ni mogel igrati.