Milan Mandarić, ameriški poslovnež srbskega rodu, ki od junija 2015 sedi na čelu nogometne Olimpije, je pred odhodom iz kluba. Tokrat se zdi, da bi mu po številnih propadlih poslih, naposled to le lahko uspelo. Olimpija je pod njegovim vodstvom osvojila pet lovorik, a njegovo predsedovanje bo šlo v zgodovino predvsem po precej razburkanih vodah, v katerih je pod njegovim vodstvom plula ljubljanska barka.

Mandarić zapušča Ljubljano, kaj pa mesto predsednika?

Nogomet

28. Sep 2021 0

Nogomet

28. Sep 2021 0

Klub naj bi prevzel nemški podjetnik Adam Delius, pogajanja so v zaključni fazi, je poročalo Delo, ki je pridobilo tudi komentar s strani nemških vlagateljev: “Z veseljem potrjujemo, da smo se z gospodom Mandarićem dogovorili o vsem. Veselimo se prihodnjih izzivov. Naš cilj je osvojiti čim več naslovov in promovirati prihodnje rodove mladih nogometašev. Ko se bo gospod Mandarić vrnil iz ZDA, bomo skupaj pripravili novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili prihodnost Olimpije.”

Po naših informacijah naj bi danes podpisali dokument o prevzemu. Kupnina mora biti nakazana do konca tedna, nato bi bila sklicana skupščina, na kateri bi izglasovali novega predsednika kluba. Po tem scenariju bi se začelo novo obdobje NK Olimpija Ljubljana. Vseeno je v zraku še kar nekaj vprašanj. Izkušnje iz preteklih “prodaj” Olimpije pa učijo, da velja z ustoličevanjem novega predsednika počakati.

Pretekli dogovori z Adamom Deliusom padli v vodo

Milan Mandarić je s skrivnostnim nemškim poslovnežem že sedel za mizo. Zelo blizu dokončnega dogovora za prevzem Olimpije sta bila ob koncu jesenskega dela lanske sezone Prve lige Telemach, a so se pogajanja končala s kazanjem prstov in medsebojnim obtoževanjem. Delius je Mandariću že plačal predujem v višini 250 tisoč evrov, a do prevzema naposled kljub temu ni prišlo.

Neločljiva Mandarić in Rudonja

Skupaj z Deliusom naj bi se v Olimpijo vrnil tudi Mladen Rudonja, čigar kariera je močno prepletena z 83-letnim predsednikom Olimpije. Član zlate generacije slovenske reprezentance je z Mandarićem sodeloval že pri Portsmouthu, Leicestru in Sheffieldu, nato še v Sloveniji v FC Koper.

Že januarja 2020 se je Mandarić za prevzem zmajev pogovarjal z nemškimi vlagatelji, na čelu katerih je bil Thomas Kaiser. Skupaj z njim naj bi v klub prišel tudi Rudonja. Posel je naposled propadel, tudi takrat je bilo med obema stranema veliko obtoževanja o nekorektnosti.

Kljub vsemu je Mandarić Rudonjo kmalu vrnil v klub, še drugič v vlogi športnega direktorja, a tudi ta romanca se je hitro končala. Turbo Rudi je odstopil 15. januarja 2021. Prvič je to funkcijo zasedal v času, ko je na klopi Olimpije sedel Hrvat Igor Biščan.

Z vnovičnim angažiranjem Adama Deliusa naj bi se v klub vrnil tudi Rudonja. Do ponovnih pogajanj je sicer prišlo tudi zaradi domnevnega nezadovoljstva Milana Mandarića s hrvaškim poslovnežem Željkom Mandarićem, ki je obljubljal izdatno finančno pomoč.

Omeniti velja še Italijana Gabriela Nardina, ki se je za prevzem Olimpije zanimal poleti 2019. Tudi on kljub obljubam ni nakazal denarja. Tako so v vodo padli skupno kar trije nakupi kluba v zadnjih dveh letih. Prav zaradi tega velja pri dokončni naznanitvi Mandarićeva odhoda počakati do konca vseh postopkov.

Neizpolnjene obljube

Milan Mandarić je na velika vrata v Olimpijo prišel 15. junija 2015, potem ko je Izetu Rastoderju, ki je bil predsednik kar osem let, odštel štiri milijone evrov odškodnine.

S seboj je prinesel velik ugled in izkušnje, za njim so bila udejstvovanja v klubih v ZDA (San Jose Earthquakes, Connecticut Bicentennials), Belgiji (Standard Liege in Charleroi), Franciji (Nice), Angliji (Portsmouth, Leicester City in Sheffield Wednesday) in Sloveniji (FC Koper). Obljubljal je neomejen proračun, veliko Olimpijo in moderen center za trening.

V času njegovega predsedovanja so zmaji osvojili pet lovorik. Dvakrat so postali državni prvaki (2015/16 in 2017/18) in trikrat pokalni zmagovalci (2017/18, 2018/19 in 2020/21).

Velika želja kluba je bila tudi evropska jesen, a v šestih poizkusih so bili Ljubljančani blizu le enkrat – v sezoni 2018/19. Morda bi zmajem takrat tudi uspelo, uvrstitev v skupinski del lige Evropa so imeli na pladnju, a so se znova (pre)več ukvarjali s težavami znotraj kluba.

Ko je Olimpija 30. avgusta 2018, v zadnjem krogu kvalifikacij igrala proti slovaškemu Spartaku iz Trnave, je moštvo vodil že tretji trener to sezono! Po dvojni kroni v sezoni 2017/18 je senzacionalno, in v duhu Mandarićeve nepotrpežljivosti, odletel Igor Bišćan. Nasledil ga je Ilija Stolica, kovčke spakiral po le 50 dneh, še krajša je bila epizoda Aleksandra Linte, ki je moral oditi po porazu z 0:2 v Stožicah na prvi tekmi proti Spartaku.

V vlogi gasilca je vskočil Safet Hadžić, Olimpija je bila na dveh tekmah precej nevarnejša od slovaškega tekmeca, a jim je velike težave povzročala realizacija. Še danes se zdi neverjetno, da Ljubljančani niso mogli računati na usluge Argentinca Andresa Vombergarja, saj odličnega napadalca Linta ni prijavil na seznam nogometašev za nastop v Evropi. Brez pravega napadalca so zmaji ostali brez golov in s tem tudi brez evropske jeseni.

Neuresničene sanje evropske Olimpije:

2016/17: Kvalifikacije za ligo prvakov so se hitro končale, že v 2. krogu, ko je Olimpijo izločil slovaški Trenčin.

2017/18: Znova konec na prvi stopnički, tokrat v kvalifikacijah za Evropsko ligo. Boljši je bil finski Vaasan Palloseura.

2018/19: Drugič in zadnjič se Olimpija pod Mandarićem uvrsti v kvalifikacije za ligo prvakov in proti azerbajdžanskem Qarabagu izpade že v 1. krogu. Nadaljevala je v kvalifikacijah za Evropsko ligo in izločila severnoirski Crusaders, nato še finski HJK Helsinki in nesrečno izpadla v zadnjem krogu proti slovaškemu Spartaku iz Trnave.

2019/20: Kvalifikacije za Evropsko ligo so se končale v 2. krogu, ko je zmaje izločil turški Yeni Malatyaspor.

2020/21: Konec poti v Evropski ligi znova v 2. krogu, tokrat je bil boljši Zrinjski Mostar.

2021/22: V novoustanovljeni Konferenčni ligi je Olimpija končala v 3. krogu, s 3:0 je bila boljša portugalska Santa Clara.

V šestih letih se ni realizirala ideja o modernem centru za trening. Pogosto člani prvega moštva za nekaj dni v naprej niso vedeli, kje bodo trenirali. Selili so se med Kodeljevim, Spodnjo Šiško, Črnučami in dvema novima igriščema v Stožicah, ki ju je postavila Mestna občina Ljubljana. Obljube, da bo Olimpija dobila svoja moderna igrišča za trening, Mandarić torej ni izpolnil.

Pogosto so naslovnice slovenskih medijev polnili tudi zapisi o zamujanju plač. Klub namreč ni bil finančno samovzdržen in odvisen od Mandarićevih finančnih injekcij. Številni odlični nogometaši so klub zapuščali brez odškodnin, težave so pogosto predstavljale previsoke plače.

Pri prodajah so bili Ljubljančani daleč najuspešnejši v prvem letu Mandarićevega predsedovanja. Za pet milijonov evrov je v rusko Lokomotivo iz Moskve prestopil Ezekiel Henty, za 3,8 milijona evrov v švicarski Basel Andraž Šporar. Leto kasneje je sledila še prodaja Mihe Zajca, za 2,3 milijona evrov je odšel v Empoli.

Pogoste trenerske menjave

Ameriški poslovnež srbskih korenin bo v Ljubljani zagotovo ostal znan tudi po zelo pogostih trenerskih menjavah. Od poletja 2015 do danes je poskrbel že za 13 različnih trenerjev in skupno 15 trenerskih menjav. Kar trikrat je na klop sedel Safet Hadžić, dvakat Marijan Pušnik.

Hadžić ima dva trenerska rekorda v šestih letih, kolikor jih je Mandarić že preživel v Ljubljani. Na klopi je namreč zdržal tako najdlje, in sicer 429 dni v svojem tretjem mandatu, kot tudi najmanj dni, vsega osem, kolikor je trajala njegova druga trenerska epizoda v Stožicah.

Na klopi so sicer poleg zdajšnjega trenerja Sava Miloševića, čigar mesto je s prihodom novega predsednika prav tako pod vprašajem, ter Hadžića in Pušnika, zvrstili še Goran Stanković, Dino Skender, Robert Pevnik, Zoran Barišić, Aleksandar Linta, Ilija Stolica, Igor Bišćan, Luka Elsner, Rodolfo Vanoli in Marko Nikolić.