Maribor in Olimpija sta zgodovina, Celje bo številka ena

Foto: Profimedia

V Sportklubovem intervjuju smo gostili trenerja Celja Alberta Riero. Španec je podrobno razložil, kakšno Celje pričakuje v novem letu, ko bo njegovo moštvo iskalo še kakšen evropski presežek, predvsem pa se za grofe začenja lov na vodilno Olimpijo v Prvi ligi Telemach.

Za nogometaši Celja je zelo turbulentna nogometna jesen. Začelo se je s suverenim napredovanjem v uvodnem krogu kvalifikacij za ligo prvakov proti estonski Flori, nadaljevalo s presenetljivo trenersko menjavo in vnovičnim ustoličenjem Alberta Riere za glavnega trenerja grofov.

Eksperiment, kako s Špancem takoj loviti ligo prvakov, se ni posrečil, pravzaprav so aktualni prvaki komajda ujeli ligaški del konferenčne lige, nato pa v Evropi pokazali zobe in se uvrstili v izločilne boje. Toda pri tem so Celjani ‘pozabili’ na domače prvenstvo, zelo poceni izgubljali točke in jesen končali na 4. mestu Prve lige Telemach.

Riera je za volanom celjskega ‘vlakca smrti’ krmaril navzgor in navzdol, v drugem delu sezone pa ga želi stabilizirati na poti proti vrhu. V pogovoru za Sportklub je Španec v skladu s svojim značajem obljubil, da z drugim mestom na koncu sezone ne bo zadovoljen nihče, še najmanj pa on. Velika želja, ne le trenerja, ampak celotnega kluba je, da bi Celjani dokončno prevzeli primat številke ena v nogometni Sloveniji.

Medtem ko se večina lige odloča za priprave v ‘toplih krajih’, ste Celjani za januarsko bazo izbrali Istro. Kako to, da letos niste odšli denimo v Turčijo ali Španijo?

Tako smo se odločili že v začetku oktobra. Bil sem v Turčiji z Olimpijo, tudi z Galatasarayem, tudi Celje je bilo tam že nekajkrat. Ne jaz ne klub ni bil popolnoma zadovoljen s pogoji tam, hkrati pa smo želeli priprave razdeliti na dva dela, kar v Turčiji ali Španiji ni mogoče.

Tu so igrišča dobra, temperatura je boljša, kot je doma, težava je le burja. Nikakor pa si ne želim trenirati nekje, kjer je petnajst stopinj topleje kot doma. Potem je vrnitev prevelik šok.

To zimo boste odigrali le dve pripravljalni tekmi, kar je nenavadno, ampak takšno prakso ste imeli tudi v preteklosti pri Olimpiji. Kakšno je vaše razmišljanje v zvezi s tem?

Če hočeš igrati pripravljalno tekmo moraš biti nanjo pripravljen. Ne glede na to, da je prijateljska tekma, želim igrati dobro in zmagati. Zato ne načrtujem tekme zgodaj na začetku priprav. Ko namreč nisi na pravem nivoju, se lahko v ekipo hitro naseli dvom. Tako taktično kot fizično moraš biti pripravljen, ne glede na to, kakšna tekma je pred tabo.

Igralci so se vrnili spočiti, opravili so z individualnim programom, ampak nato potrebujejo kakšen teden, da pridejo na nivo, ko lahko igrajo na pravem nivoju. Potem so tu še novinci, ki potrebujejo nekaj časa, da se privadijo na naše zahteve. To je razlog, da imamo samo dve uradni pripravljalni tekmi, večkrat pa na treningu odigramo krajše tekme med sabo in tudi tam dobim veliko odgovorov o tem, kako so fantje pripravljeni na to, kar prihaja.

Ko je govora o novih okrepitvah, kaj ste iskali? Ste bili vi tisti, ki ste izbrali novince oziroma koliko ste imeli proste roke pri določanju, kdo je primeren, da okrepi Celje?

Če bi rekel, da sem stoodstotno odločal jaz, potem bi se vprašali, kakšno besedo pa je imel klub. Vemo pa, kdo na koncu igralce postavi na igrišče. To ni predsednik, to ni direktor, to niso navijači, to je trener. Jaz torej najbolj vem, kakšne igralce potrebujem.

Moram čestitati klubu, predsedniku, športnemu direktorju, skavtom. Določil sem karakteristike igralcev, kakršne si želim, njihova naloga pa je bilo iskanje primernih nogometašev. Moram poudariti, da so pripravili odličen nabor. Želim si dvigniti nivo nogometašev. S tem, ko pripeljemo kvalitetne novince, pa dvigujem tudi kvaliteto nosilcev igre, ki so že tukaj.

Je torej zdaj ekipa boljša, kot je bila v prvem delu sezone?

Če želiš izboljšati ekipo, moraš pritisniti tudi na pomembne igralce v ekipi. Vemo, kdo so to. Nemanič, Vukliševič, Zec, Zabukovnik, Karničnik, Matko, to so fantastični igralci. A kdo je pritiskal nanje, da bodo še boljši? Novinci, ki so prišli, niso tu zato, da jih zamenjajo. Tu so zato, da pritisnejo nanje in jih prisilijo, da še dvignejo svoj nivo. Če to sprejmeš, potem lahko postaneš zmagovalec in napreduješ.

Mislim, da so igralci to sprejeli. Hvala klubu, ker je omogočil, da dvignemo nivo. Ekipa je zdaj uravnotežena, na vsaki poziciji imamo dva enakovredna nogometaša. Še vedno pa smo aktivni na trgu. Če najdemo še kakšnega nogometaša, ki bo dvignil kvaliteto ekipe, je vselej dobrodošel.

So novinci, ki ste jih pripeljali, pripravljeni, da takoj pomagajo ekipi ali bodo potrebovali nekaj časa, da se privadijo na novo okolje, soigralce in vašo filozofijo?

V klubu smo se veliko pogovarjali o tem. Naš fokus je na Evropi, a če želiš igrati v Evropi, potem ne smeš pozabiti na prvenstvo. Če bi razmišljali o tem, da bomo doma tako ali tako prvaki in iskali načine, kako postati še bolj konkurenčni v Evropi, potem bi pripeljali več izkušenih nogometašev.

Toda gradimo ekipo za prihodnost. Moja ideja je, da ko po letu, dveh, treh, štirih zapustim Celje, za seboj pustim boljšo ekipo, kot je bila. Tretje leto sem trener, vselej sem službo dobil, ker je bil prejšnji trener odpuščen in je ekipa potrebovala spremembe. Tudi lani so, kljub naslovu, v Celju želeli spremembe.

Začetek je potem vselej težak, a rad rečem, da je bila ekipa vedno, ko sem odšel, v dobrem stanju. Zmagovala je in bila uspešna. To je zame pomembna, ne želim si zapustiti ekipe, ki bi bila v slabem stanju.

Zato nisem razmišljal samo o tem, kar potrebujem zdaj. Ampak o prihodnosti celotnega kluba. Novi vratar je star 25 let, torej je za vratarja mlad. Novi branilec je star 21 let. Logan je star 22 let. Novi napadalec Nino je star 23 let, Chidi je star 20 let. To so igralci za prihodnost. Potrebujejo nekaj časa, da se privadijo na zahteve, to je normalno. Prvi teden je bil za njih zelo zahteven, nivo treningov in intenzivnost dela je bila višja, kot so vajeni. Potrebujejo torej čas, a soigralci jim pomagajo. Takoj, ko bodo popolnoma pripravljeni, bodo dobili priložnost.

Nedavno ste na družbenih omrežjih objavili, da je 30 % časa skozi priprave namenjenega novim stvarem. Kakšno bo torej ‘novo’ Celje, kaj si želite v drugem delu sezone? V čem bo ekipa boljša?

Kaj smo v prvem delu sezone počeli dobro? Na večini tekmi smo bili superiorni, sploh na sredini igrišča, tu je srce nogometa. S tem sem zadovoljen. Vemo pa, kaj moramo spremeniti. Poglejte številke, prejemamo preveč zadetkov. Delamo na preventivi, ko imamo žogo, moramo razmišljati o tem, kako bomo odreagirali, če jo izgubimo. Želim, da odreagiramo karseda hitro. Na tem delamo.

Pomembno bo tudi, na kakšnem nivoju bomo mentalno. Mentaliteta nogometaša je izjemno pomembna. Govorim o samozavesti, zmagovalni miselnosti, zavedanju, da je pripravljen na to, kar ga čaka na igrišču. Da v obrambi ne teče v strahu nazaj, ampak takoj napade žogo. To si želim čutiti pri igralcu. Predpogoj za to pa je, da igralec ne dvomi v način dela, ampak zaupa trenerju.

Ko ste znova prišli v klub, ste dejali, da želite spremeniti to mentaliteto. Ne le pri igralcih, ampak v celotnem klubu. Da želite dvigniti nivo. V kolikšni meri opažate, da vam je to uspelo?

Ko smo z Olimpijo osvojili naslov, je bilo Celje na drugem mestu, pred Mariborom. Vsi v klubu so bili presrečni, da so sezono končali pred Mariborom in da so bili odlični v drugem delu sezone. Toda za drugo mesto ne dobiš lovorike. Ni slabo, a za to ne dobiš ničesar.

Zdaj? Biti drugi ni niti blizu temu, da bi bilo dovolj. Tudi če bomo prvi, ni nujno, da bomo zadovoljni. Biti moramo prvi, igrati dobro, nadigrati, uničiti nasprotnike. To je tisto, kar trenutno čutimo. Tudi zdaj napadamo iz ozadja, smo za Mariborom, mislite, da bo kdo v klubu vesel, če bomo na koncu pred njimi in na drugem mestu. Nihče. Absolutno nihče. Spremenili smo cilje, želje. In tega ne moreš storiti čez noč, to je proces. Nekateri nogometaši morajo iti, nekateri morajo priti. Nisem popoln, a moj cilj so spremembe. Zadovoljni bomo samo, če bomo prvi. Čutimo, da smo lahko, to je zelo pomembno.

Včasih se sezona lahko ponesreči, ampak tega občutka, da si ‘The’ klub, tega ne smemo izgubiti. Zgodovine ne moremo spremeniti. Maribor in Olimpija sta zgodovinsko največja, s tem ne moreš tekmovati. Ampak zdaj smo mi tu, mi smo kandidati za prvo mesto. Ne čakamo, da bo drugim spodletelo, mi moramo biti tisti, ki jih premagamo.

Ko govoriva o kvaliteti ekipe in tej mentaliteti, koliko se bo poznala odsotnost Davida Zeca, ki je bil vrsto let steber celjske obrambe?

Če nogometašu uspe takšen prestop, kot je Davidu, moraš biti vesel. Šel je na višji nivo, igra v Bundesligi. No, povsem iskreno, ko me je klub obvestil o tej ponudbi, sem rekel: “O, ne, tega nočem niti slišati.” Seveda si nisem želel izgubiti takšnega igralca.

Ampak to enostavno moraš razumeti in sprejeti. Gre za velik korak naprej v njegovi karieri, vesel sem tudi, da je takoj dokazal, da se lahko uveljavi na tem nivoju. Dal sem mu del svojega znanja in na koncu je cilj vsakega trenerja, da igralce pripravi za odhod na višji nivo.

Odšli so tudi Luka Bobičanec, Slavko Bralić in Jošt Pišek, zdi se, da kar malce skozi stranska vrata …

Igralci se ne spremenijo čez noč. Ko se zamenja trener, to ne pomeni, da so postali slabši nogometaši. Spremenila pa se je ideja, kako delamo in kaj želimo. Pišek je odšel na posojo, igrati mora, da bo igral na Euru U-21, enostavno potrebuje minutažo. Ko je odšel, sem mu dejal – nisi slab nogometaš, a pod mojim vodstvom ne moreš pokazati svojih kvalitet. Tvoje karakteristike so drugačne. Jaz delam na svoj način, tvoje značilnosti so drugačne. In ko boš odšel v drugo ekipo, boš dokazal, da si kvaliteten nogometaš.

Podoben pogovor sem imel z Radamelom Falcaom v Galatasarayu. Tam smo imeli na krilih Sofiana Feghoulija in Ardo Turana, to sta bila nogometaša, ki sta s strani pritiskala proti sredini, nista iskala prostora na krilu in podaj v sredino, kar je pomenilo, da Falcao ni dobil uporabnih žog. Bil je frustriran. Toda ni bil slab nogometaš, a v tem kontekstu za nas ni bil prava izbira. Enako velja za nogometaše, ki so odšli. To se dogaja povsod po svetu. Tudi igralcem, za katere nekdo plača 100 milijonov evrov in več. Življenje gre naprej, tako je v nogometu.

Zadnji teden jeseni je bil v Celju zelo turbulenten. Vedeli ste, kako pomembna tekma je dvoboj s TNS-jem, na koncu se vam je uspelo uvrstiti v evropsko pomlad. A še pred tem so se pojavile govorice, da se v klubu obetajo velike spremembe, da bo vaše mesto zasedel Ante Šimundža, mesto športnega direktorja pa Zlatko Zahović. Kako je vse skupaj vplivalo na vas?

Ljudje, ki so okrog mene, vedo, kako delam. In prepričan sem, da ne dvomijo vame. V nogometu nimaš stoodstotne garancije, da boš dosegel rezultat. Ni sistema, ki bi ti zagotavljal zmago na vsaki tekmi. Če bi bil, bi seveda igral tako, a ga ni. Zaupam v to, kar delam.

Naj vam zaupam zgodbo trenerja Michela, ki vodi Girono. Z ekipo je začel v drugi ligi in po osmih tednih je bil zadnji. A ga niso odpustili. Veste, zakaj? Ker je športni direktor vsak dan spremljal njegovo delo in bil zadovoljen s tem, kar vidi. Verjel je, da bo ta način prinesel uspeh. V tisti sezoni se je nato Girona uvrstila v ‘play-off’ ter prebila v la ligo. Naslednja sezona? Liga prvakov.

Verjeti moraš v to, kar delaš. Ne morem obljubiti naslovov in zmag, ampak verjamem pa v svoj način. Že v svoji prvi sezoni kot trener sem imel dobre rezultate, kar ni lahko. Morda bi, če bi vodil ekipe deset let, pa to ne bi prineslo rezultatov, začel dvomiti v svoj način dela. Toda to se ni zgodilo. Predvsem pa uživam v tem, kar počnem. In to zato, ker delam to, v kar verjamem. Če je kdo želel govoriti o tem (trenerski menjavi pri Celju, op. a.) in zariti dvom vame, mu ni uspelo. To je name vplivalo 0,0 odstotno.

Zaostanek za Olimpijo znaša osem točk. Nekako se zdi, da smo v situaciji, ko lahko samo Olimpija sama izgubi naslov. Se strinjate s tem oziroma kako poskrbeti, da boste, kar je očitno vaš cilj, sezono končali kot prvi?

V drugi del gremo samozavestni. Ja, razlika je osem točk, a kaj to pomeni? Če bi zadeli enajstmetrovko v zadnji minuti tekme z Olimpijo, bi bila razlika tri točke manjša. Potem sta tu tekmi z Nafto in Domžalami, ki bi ju enostavno morali dobiti. Potem je tu že sedem točk in razlika ni tako velika, kot se zdi.

Zakaj to govorim? Ker vemo, da teh točk v drugem delu sezone ne bomo izgubljali. Še vedno smo zraven. Absolutno moramo dobiti vse tekme, na katerih smo favoriti. Tem ekipam ne smemo dovoliti, da povedejo, čim hitreje moramo opraviti svoje delo. Čim prej moramo ‘ubiti tekmo’. In jasno, vemo, če želimo biti prvaki, moramo Olimpijo v drugem delu dvakrat premagati. Če ne premaguješ ekip, s katerimi se boriš za naslov, potem si ne zaslužiš biti prvak.

Kako ključen bo v tem boju prvi mesec? Dve evropski tekmi, pa dvoboja tako z Mariborom kot z Olimpijo? Bomo imeli že na začetku marca odgovor na vprašanje, ali ste še v boju za naslov ali ne?

Ne glede na to, kaj se zgodi, ne bomo odnehali. Kaj naj naredimo, če ne zmagamo prve tekme? Naj obupamo? Seveda ne. Pomembno bo tisto, kar bo na koncu maja. Naš cilj je zmagati vse tekme. Res pa je, če začneš dobro, potem imaš boljše možnosti, da končaš dobro. Postaneš samozavesten, začneš verjeti v to, kar delaš. Ostalo je še 18 tekem, veliko točk je še v igri.

Hkrati verjamemo, da nam lahko uspe tudi v Evropi. Niti proti Betisu niti proti Basaksehirju niti proti Pafosu nismo igrali preplašeno, tudi proti Apoelu ne bomo. Edini nasprotnik, ki mu moram priznati, da je bil superioren, je bila Vitoria Guimaraes. A superiornost ni vse. Na koncu moramo doseči več golov kot nasprotnik in zmagati tekmo.