Marsikaj je lažje, če poslušaš Zlatka Zahovića

Grafika: Uroš Kokol

Pred nadaljevanjem sezone smo se pogovarjali s športnim direktorjem Brava Dejanom Močnikom. Ljubljančani tudi letos 'mešajo karte' povsem pri vrhu lestvice Prve lige Telemach. Lahko v tem boju ostanejo vse do maja in znova naredijo korak naprej na svoji nogometni poti? Preverite v nadaljevanju.

Ko je Bravo v sezoni 2019/2020 prvič v svoji kratki zgodovini igral med slovensko elito, je veljal za pravega malčka, ki mu je le redkokdo pripisoval možnosti, da se bo dlje časa družil z najboljšimi ekipami v Sloveniji. Pet let in pol kasneje je slika povsem drugačna. Šiškarji so postali klub, ki je vsako sezono trn v peti najmočnejših slovenskih ekip, lani pa se je zasedba Aleša Arnola storila še korak naprej in se prvič v zgodovini uvrstila v evropska tekmovanja.

Kako zdaj v finančnih okvirjih, v katerih deluje Bravo, še preseči ta dosežek? Je klub dosegel vrh svoje krivulje ali se še lahko bori z bogatejšimi tekmeci, ki nenehno krepijo svoje zasedbe? To je bila rdeča nit pogovora s športnim direktorjem Šiškarjev Dejanom Močnikom, ki je pokomentiral tudi morebitne kadrovske spremembe v ljubljanski ekipi.

DEjan Močnik — Dejan Močnik. FOTO: Uroš Skaza

Polovica prvenstva je za nami, polovica pred nami, Bravo pa je tam, kjer smo ga v zadnjih letih pravzaprav vajeni. Še pred nekaj sezonami bi bilo držanje koraka z najboljšimi ekipami presenečenje, zdaj pa javnost od vas to že kar nekako pričakuje. Kako vi, ‘od znotraj’, spremljate ta klubski razvoj zadnjih let?

Vsak začetek v ligi je težek, kar smo občutili tudi mi, ko smo prišli v prvo ligo. Nato smo bili precej stabilni, razen sezone, ko je Dejan Grabić odšel v Muro in smo reševali obstanek v ligi, ampak tudi takrat smo zadeve dobro rešili.

Krivulja se je nato spet obrnila navzgor, v našem načrtu je, da smo stabilen prvoligaš, ki lahko iz ozadja napada peto ali celo četrto mesto. To je tu, kjer smo, to je naša realnost.

Za vami je tudi prva evropska izkušnja. Kar malce ste se bali, da bo ta Evropa prinesla težave v prvenstvu, pa smo videli, da ni tako. Znova lovite evropska mesta, kaj je ta izkušnja pomenila za vas in kakšen bo zdaj drugi del sezone? So ambicije narasle?

Morda nam je vse skupaj uspelo zato, ker smo se dobro zavedali, kaj prinaša Evropa. Ni skrivnost, da smo poslušali in še poslušamo izjave ter razmišljanje Zlatka Zahovića, ki je dal v nogometu marsikaj ‘čez’ in mirno lahko rečem, da ima v Slovenji največje uspehe v klubskem nogometu. On je veliko govoril o teh stvareh in o specifičnih situacijah, ki pridejo z Evropo. Mi smo se tega zavedali od prvega dne, vedeli smo, da nas čaka težko delo.

Pripravili smo se kadrovsko, pripeljali ustrezne igralce, odziv nogometašev pa je bil fantastičen. Vedeli smo, zakaj in kako smo v Evropi, o čem se pogovarjamo in jesenski del je bil po mojem mnenju ne dober, ampak fantastičen. Nenazadnje imamo po prvem delu rekordno število točk. Nam pa zato pomladi ne bo nič lažje. Smo tekmovalni, fantje so tekmovalni, bomo pa že po nekaj krogih drugega dela videli, kje smo in s kom ter kako lahko tekmujemo.

Specifika te zime so tudi priprave na Malti. Prvič je članska ekipa Brava odšla na priprave v ‘tople kraje’, kakšna izkušnja je za vami?

Zelo pozitivna. Pogoji so bili izjemno dobri, verjamem, da se bom na Malti še vrnili. Vse stvari, od pogojev za trening do hotela so bile na visokem nivoju. Tudi fantje so bili veseli, da smo končno na priprave odšli z letalom v malce toplejše kraje. Tudi prijateljske tekme so bile organizirane na nivoju, kot da gre za prvenstvene tekme in res lahko rečem, da so za nami dobre priprave na Malti.

Kadrovska slika se pri Bravu v januarju navadno ne spreminja prav veliko. Tako je tudi letos. Koliko ste že zaključili z delom na zimski tržnici oziroma koliko boste še aktivni?

Ne, kadrovska slika še ni zaključena. Pogledujemo tudi že proti naslednji sezoni in v luči tega načrtujemo določene rešitve. Centralnega branilca smo že nadomestili, želimo si še ene, dveh, treh okrepitev. A če ne najdemo prave rešitve, na silo tega ne bomo delali.

Bili smo že blizu še kakšnega novinca, a so se stvari obrnile drugače, morda pa bodo spet aktualne proti koncu prestopnega roka. Prestopni rok je še precej dolg, traja še mesec dni, vse je še odprto. Imam občutek, da bo še zanimivo.

Jaša Martinčič je bil z vami na pripravah, odpotoval je tudi na Malto, zdaj pa je podpisal pogodbo z Radomljami. Malce nenavadna situacija, kaj se je zgodilo?

Z igralcem smo imeli odkrit dogovor, da trenira z nami, treniral je tudi na Malti, na koncu pa nismo našli skupnega jezika. Fant išče svojo priložnost, kar je normalno, sprejel je ponudbo Radomelj in želim mu vse dobro na nadaljnji poti.

Ko gre za odhode, veliko se govori o zanimanju Olimpije za Jakoslava Stankovića, tega zmaji ne skrivajo več. Kako težko ga bo zadržati?

Vsakega igralca je težko zadržati, ko pride prava ponudba. Nikdar nikomur nismo onemogočali prestopa na višji nivo, ampak seveda – za primerno odškodnino. Na koncu morajo biti zadovoljne vse strani. Ko bodo, bo zadeva izvedljiva, če ne bodo, bo težko.

Veliko se govori tudi o zanimanju za prvega klubskega strelca Milana Tučića, bo ostal v Bravu?

Vse je odprto. Milan je v zrelejših nogometnih letih in želi si narediti še korak naprej, predvsem kar se tiče močnejše pogodbe. Pri tem ga ne bomo onemogočali. Če bo prišlo do prestopa, ga ne bomo na silo zadrževali. Je dovolj izkušen, da ne bo izbral kar vsake ponudbe, dal je že marsikaj ‘skozi’ v nogometu in ni se mu povsod izšlo tako, kot si je verjetno želel. Zdaj je pri nas ponovno zaživel, počuti se dobro, vem pa tudi, da je postal previdnejši pri izbiri klubskih sredin in verjamem, da se bo dobro odločil.

Ko smo pri izstopajočih posameznikih, nenazadnje pri Bravu izstopa tudi trener. Ni še tako daleč obdobje, ko je trener Brava, Dejan Grabić, že zapustil klub v iskanju nove priložnosti. Se lahko kaj podobnega zgodi tudi z Alešem Arnolom?

Naš klub že dolgo vzgaja tudi trenerje, nenazadnje jih je kar nekaj tudi del štabov na Nogometni zvezi Slovenije. Verjamem, da bo tudi Aleš nekoč šel na višji nivo, je ambiciozen trener, želi napredovati. A tudi on ne bo sprejel vsakršne ponudbe, ker ve, kaj ima tukaj in kakšno zgodbo tu gradimo. Z njim še nismo rekli zadnje besede.

Nekaj zanimanja zanj je že bilo, imava odkrit odnos, veliko se pogovarjava, ampak konkretne ponudbe zanj za zdaj še ni bilo. Verjamem pa, da se to v prihodnosti lahko zgodi.

Ko smo že pri ambicioznosti, v nogometni javnosti vas večkrat malo zbodemo, da na igrišču vidimo ambicioznost Brava, kar se vložka in proračuna tiče pa ne. Torej je končni izplen na igrišču vselej nekako večji, kot bi moral biti v okvirju proračuna. Kakšen je tu dolgoročni načrt? Vidimo, da so ligaški konkurenti v zadnjih sezonah tudi po nekajkrat povečali svoje proračune. Kako še naprej tekmovati s tem?

Ne lažemo si, da ne bo težko. Razlike se povečujejo, to drži. Izziv je velik, naša umetnost je, da s čim manjšim proračunom osvojimo čim več točk oziroma da na točko zapravimo čim manj.

Ampak tu ste že pravi mojstri …

Iščemo načine, kako doseči čim več točk. Tudi povečanje proračuna ni garancija, da ti bo to uspelo. Zame je ključen skavting, iskanje pravih okrepitev in delo na igrišču. Verjetno bomo morali v prihodnosti povečati proračun, da bomo lahko pripeljali še kakšnega igralca višjega nivoja ter s tem lažje tekmovali s temi ekipami, ki izstopajo po vložkih.

Ampak na koncu je za nas vselej pomembno, da je proračun uravnotežen. Da ne porabimo več, kot imamo, ker potem hitro zaideš v težave. Že od samega začetka nam uspeva, da smo finančno urejen klub, v klubu sem osemnajst let in nikoli, niti za en dan, izplačila niso zamujala. To je naša osnova, kar se dogovorimo, to igralci dobijo.

Bo po letih nenehnega napredka letos razočaranje, če klub ne bi končal na mestih, ki prinašajo Evropo?

Ne, absolutno ne. Glede na vložek, je to nerealno. Ampak vedno tekmujemo, želimo biti blizu in mešati štrene. Če nam uspe, bomo neizmerno veseli, ampak to ne more biti naš cilj. Cilj je, da smo na poziciji pet ali šest in napadamo višja mesta. Nobene tragedije pa ne bo, če nam ne uspe.

Smo pa živi tako v prvenstvu kot v pokalu, ki je specifično tekmovanje. Pustimo se presenetiti. Na koncu si vedno tam, kjer si zaslužiš biti pod potegnjeno črto.