Državni naslov, Konferenčna liga, zmaga proti Tottenhamu v Ljudskem vrtu. Leto 2021 je bilo za navijače Mure sanjsko. A na starih lovorikah se v nogometu prav dolgo ne more živeti, česar se zaveda tudi športni direktor aktualnih državnih prvakov Denis Rajbar. Med pripravami v Beleku smo obiskali tabor Prekmurcev in skušali ugotoviti, kakšno bo življenje črno-belih po Anteju Šimundži.
V slovenski športni javnosti te dni pogosto razmišljamo o tem, da je Mura v evropski jeseni dosegla vrh svojega trenutnega razvojnega cikla in da v naslednjem obdobju sledi padec. “Naše ambicije se tu ne ustavljajo,” na to trditev odgovarja Denis Rajbar, športni direktor aktualnih državnih prvakov.
Klubu se je pridružil pred šestimi leti in iz amaterskega moštva, ko je le s težavo sestavil začetno enajsterico, skupaj s sodelavci ustvaril ekipo, ki si je lani pokorila celotno nogometno Slovenijo. Na tej poti je pridobil ogromno izkušenj in zdaj jih želi vnovčiti tako, da bo Mura ostala tu, kjer je trenutno – v vrhu slovenskega nogometa.
V pogovoru z Denisom Rajbarjem tako izveste, kakšna bo prihodnost črno-belih, kdaj in kako bo Mura znova podrla prestopne rekorde, kakšen je finančni položaj kluba po evropski jeseni in zakaj si po zadnjih uspehih Prekmurci želijo še več.
V domovini imajo preslabe pogoje za zimske treninge
Mura že nekaj let za zimsko pripravljalno bazo izbira Belek oziroma Antalyo z okolico. Zakaj? Kaj vi vidite kot glavno prednost?
Sami veste, da imamo v Murski Soboti težave z igrišči, da naši treningi potekajo po različnih krajih v Prekmurju. Enostavno v tem letnem času doma nimamo na voljo primernih igrišč oziroma vadbenih površin, tako da smo na nek način primorani priti v Turčijo, da lahko treniramo na naravni travi in se pripravljamo na nadaljevanje sezone.
Mura je v zimskem prestopnem roku doživela nekatere spremembe, še posebej Miha Kompan Breznik in Amar Beganović dobivata precej priložnosti na pripravljalnih tekmah. Koliko časa bodo novinci potrebovali za adaptacijo na zahteve Mure?
Moram priznati, da sta me fanta precej presenetila. Vsak igralec potrebuje nekaj časa, da se prilagodi, ampak za zdaj delujeta zares dobro. Tu je še tretja okrepitev Gregor Balažic, ki bo s svojimi izkušnjami na igrišču nekakšna desna roka trenerja. Vsi trije so se dobro vklopili v ekipo, kako dolgo pa bodo potrebovali, da se povsem adaptirajo, bomo videli v naslednjih tednih.
Mladi nogometaši so predčasna nadomestitev morebitnih odhodov
S prihodom Kompana Breznika ste malce ujezili Olimpijo. Kako so potekali ti pogovori, da se je nogometaš na koncu odločil za prihod v Mursko Soboto?
Vedeti morate, da smo v zadnjem letu dobili veliko prošenj mladih igralcev, ki bi radi prišli v Muro. Ne bom pretiraval, če rečem, da jih je več kot štirideset. Skupaj z novim trenerjem se odločava, kateri so primerni za nas in kateri ne. Želimo si pomladiti ekipo, na vsakem položaju želimo imeti enega izkušenega nogometaša in enega, ki ga bomo vzgajali. To je osnova.
Z mislimi pa smo že v poletju, razmišljamo o prihodnosti. Tako bo denimo Jan Đapo do poletja še igral v Krki, nato pa se nam bo pridružil. Naš cilj je, da odreagiramo še preden se zgodi kakšen odhod. V Sloveniji si ne moremo privoščiti igralcev ne z Madžarske, ne iz Avstrije, ne s Poljske, ne iz Italije. Kar ni dovolj dobro za Hrvate je, bom kar priznal, drugorazredno. Ostanejo nam Srbija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija, pri čemer se pojavi omejitev treh tujcev.
Kakšna je torej pot v prihodnost Mure? Temelji na razvoju mladih igralcev?
Želimo si seveda imeti čim več svojih mladih nogometašev, ampak ko smo klub prevzeli pred šestimi leti, smo imeli sedem kadetov in enajst mladincev. V članski ekipi smo imeli šest igralcev. Tu je nastala velika luknja. V zadnjem obdobju intenzivno delamo tudi na razvoju mladinske šole, ki jo moramo postaviti na višji nivo. V Sloveniji moramo vzgajati svoje igralce, ker si ne moremo privoščiti, da bi kupovali igralce za nekaj sto tisoč evrov. Čeprav smo bili v Evropi, to ne gre.
Mladi iz celotne Slovenije, ne samo Prekmurja, opažajo, da bodo tu dobili priložnost za svoj razvoj. Da prihajajo v zdravo nogometno sredino. Nogometaši so karakterno zares pravi, nobenih težav nimamo z njimi. Starejši pomagajo mlajšim. In to je tudi moja vizija kluba.
Že v januarju bi lahko padel nov rekord
V zimskem prestopnem roku je klub zapustil Žan Karničnik. Dejali ste, da odškodnine ne boste razkrili, da pa je padel prestopni rekord Mure. Opažate v ekipi potencial, da bo ta številka v prihodnosti še presežena?
Moram priznati, da bi lahko to številko že presegli. A s trenerjem sva se dogovorila, da ob njegovem prevzemu ekipe večjih posegov v kader oziroma prodaj ne bo. Trenutno Mura ni primorana v to, da prodaja nogometaše. Finančna stabilnost za naslednji dve leti je zagotovljena. Želja trenerja je bila, da se ekipa pretirano ne spremeni.
Vedeli smo, da bo Žana težko zadržati, s tem smo se nekako že sprijaznili. Odšel je tudi Maroša in to je to. Smo pa imeli ponudbo za enega izmed naših nogometašev, ki bi že podrla Žanov rekord, a smo se odločili, da še pol leta ostane pri nas.
Je tudi igralec obveščen o tej ponudbi in vaši odločitvi, da še ostane v Muri?
Najprej smo bili v kontaktu z njegovim agentom in se dogovorili, da še pol leta ostane v našem klubu. Pripravljamo pa scenarij za poletje. Slovenija je Slovenija in igralcem želimo omogočiti, da gredo naprej po svoji poti. Brez Mure ne bi bil noben nogometaš tu, kjer je. Tudi Žan ne. Klub brez igralca lahko igra, igralec brez kluba ne more.
Pri nas so stvari urejene. Plača je brez izjeme 15. v mesecu. To je zelo pomembno. Priprave so v Turčiji, urejeno imajo prehrano, prihode na treninge, ogromno je teh dejavnikov, ki so pomembni za nogometašev razvoj. Vse skupaj smo povezali v zdravo celoto. Žanov prestop ni majhna stvar, vsi vemo kakšen klub je Ludogorec. Takšnih prestopov v Sloveniji ni veliko.
Mura želi ostati v vrhu slovenskega nogometa
Klub ste prevzeli pred šestimi leti in z njim nenehno rasli. V slovenski nogometni javnosti zdaj prevladuje občutek, da je Mura z domačim naslovom in Evropo na vrhu tega cikla. Da bo z odhodom Anteja Šimundže sledil padec. Kako vi gledate na nadaljevanje vaše zgodbe?
V Muri smo ambiciozni. Če ne bi bili ambiciozni, mene tu ne bi bilo. Včasih delam dneve in noči, z vodstvom smo nenehno v kontaktu in rešujemo določene stvari. Ta ambicioznost me žene naprej. Sem edini športni direktor v Sloveniji, ki za svoje delo ne prejema plače. Enostavno imam to zelo rad, enako velja za predsednika Roberta Kuzmiča.
Želimo si ostati v vrhu slovenskega nogometa, cilj pa je Evropa. Ekipa se ni pretirano spremenila, trener ima podporo nogometašev in vodstva kluba. Z njim smo podpisali tri in pol letno pogodbo, ker ni v naših načrtih, da bi vsake dva meseca menjali trenerja. Prišli bodo tudi porazi, a naredili bomo vse, da jih bo čim manj. Mura spada v vrh slovenskega nogometa, nenazadnje smo to dolžni tudi našim res izjemno zvestim navijačem.
So ambicije zdaj tako visoke, da je uvrstitev v Evropo že kar nekako nuja? Dejali ste, finančno je klub stabilen in ne potrebuje Evrope, kaj pa tekmovalno?
Ker je klub finančno stabilen, ne pomeni, da lahko spimo. S tekmovalnega vidika pa absolutno želimo biti v vrhu slovenskega nogometa. Ekipa se veliko ne bo spremenila, za vsakogar, ki bo odšel, bomo našli alternative. Na vsakem igralnem mestu imamo dva kvalitetna nogometaša, vračajo se tudi poškodovani. Naša največja okrepitev bo zagotovo Luka Bobičanec, ki je izpustil prvo polovico sezone. Za prihodnost se ne bojim.
Na svoji poti s pridom izkoriščajo pridobljene izkušnje
Dokler prestopni rok ni končan se vedno porajajo tudi vprašanja o dodatnih okrepitvah. Zdi se, da trenutno razmišljate predvsem o mestu vratarja. Kakšno je stanje z Matkom Obradovićem, kako dolgo ga lahko čakate, da se vrne na igrišča?
Zagotovo je Matko številka ena Mure, a njegova poškodba ni nedolžna. Če se kaj zaplete, lahko sredi pomladi ostanemo brez njega in ostanemo samo z Markom Zalokarjem. Zato iščemo novo rešitev na mestu vratarja. Niti ni profesionalno, da bi ostali s samo enim članskim vratarjem. Pogovori potekajo s tremi kandidati, več bo znano že kmalu.
Mura je medtem že objavila ime novega čuvaja mreže. Nova okrepitev Prekmurcev je nekdanji vratar Hajduka Marin Ljubić. “Marin je vratar, ki je že pokazal svoje kvalitete, a je še naprej željan dokazovanja. Verjamemo, da smo v njem našli dobro rešitev,” ocenjuje Denis Rajbar.
Ko ste pred prevzeli klub, ste si predstavljali, da boste v šestih letih igrali v Evropi ter celo premagali klub, kakršen je Tottenham? Kakšen je torej načrt za naslednjih šest let?
Če si ambiciozen, je povsem normalno, da ko dosežeš določen cilj, želiš še več. Pred šestimi leti je bila Mura v katastrofalnem stanju. Nekaj let smo nato organizacijsko prehitevali igralce, nato pa so igralci začeli prehitevati nas. Tu je bilo vloženega ogromno dela. Ko smo prvič igrali v Evropi, smo imeli v klubu zaposleno eno samo osebo. Ko je prišel na gostovanje PSV in vprašal, koliko je zaposlenih v klubu, sem se zlagal in rekel, da jih imamo šest.
Na gostovanja vzamemo tudi trenerje iz nogometne šole, da od blizu spoznajo, kako delujejo veliki klubi. Izkušenj, ki smo jih pridobili z igranjem v Konferenčni ligi, ne moreš kupiti. Iz vsakega gostovanja smo prinesli s seboj ogromno znanja. To želimo v prihodnje še nadgrajevati in edini cilj je pot navzgor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje