Potem ko se je preizkusila v vlogi nogometašice in sta z očetom Davidom na noge postavila ŽNK Velesovo, je Aleksandra Česen našla novo strast. Zgovorna Gorenjka se je preizkusila v vlogi delivke pravice in sčasoma postala tako uspešna, da po prejemu FIFA licence sodi mednarodne tekme, nase pa je opozorila tudi z vodenjem tekem 2. SNL. Čast piskanja na eni izmed teh ji je pripadla ravno danes, ko bo mirila strasti na tekmi med Brežicami in Ilirijo.

Leta 1999 ji je oče dejal, da bo ustanovil žensko ekipo, če bo našla dovolj deklet. Leta 2001 so se prijavili v ligo, pri ŽNK Velesovo se je sprofilirala v napadalko, dobro se je znašla tudi na bočnem položaju, resno trenirala do leta 2008 in se preizkusila tudi kot trenerka.

“Zasuk v karieri se je zgodil takrat, ko me je poklical Ivan Žunič iz Medobčinske nogometne zveze Gorenjska ter me povprašal, ali me zanima sojenje. Videl me je na tekmi in opazil, da sem visoka, sitna ter da znam pokazati zobe in veliko tečem,” se je nepozabnega pogovora spomnila Aleksandra Česen.

Foto: Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Nogomet ste nehali igrati, ker ste dojeli, da ne boste resno uspeli. Ni bilo zaradi poškodbe?

Ne, enostavno sem se morala odločiti. Krovne organizacije se trudijo, da ženske sodimo ženskam in moški sodijo moškim. Zdaj nas je ravno dovolj, da to funkcionira. Kot nogometašica sem bila nekje v zlati sredini. Hvala bogu je sedaj drugače. Imamo namreč dekleta, ki se lahko prodajo v tuje klube in so tam tudi uspešne. Igranje nogometa mi je bilo najtežje opustiti predvsem zato, ker smo bili s soigralkami dobra klapa.

Pa ste bili že od začetka glavna sodnica?

Ne, najprej sem bila pomočnica, leta 2013 pa so me preusmerili, da sem se preizkusila še v vlogi glavne. Mednarodna sodnica z licenco FIFA sem od leta 2014.

Poleg Česnove ima mednarodno licenco za nogometno sodnico tudi Tanja Subotič

Hm, tako hitro gre to?
Pa moj primer je bil primer čistega naključja in sreče. Imela sem sicer kar nekaj izkušenj že kot pomočnica. Pozneje se je torej ponudilo prosto mesto na FIFA listi pri glavnih sodnicah in ker v tistem času tudi konkurenca ni bila velika, sem dobila priložnost. Sodelovala sem na seminarjih, opravila z ženskami fizičnimi testi, povabljena sem bila na t.i. Introduction core v Lizbono … In tako se je začela moja mednarodna pot. Kot glavni sodnici pa so mi manjkale predvsem tekme moških nogometašev. Nekaj let sem več ali manj sodila ženske tekme in tu počasi napredovala. Vesela sem, da sem imela kasneje priložnost soditi določeno število tekem 3. lige, tako, da bom zdaj lahko opravljala tudi delo sodnice v 2. SNL. Ampak nočem prehitevati, treba je biti dosleden in iti korak za korakom.

Kaj morajo biti lastnosti dobre mednarodne sodnike, poleg tega, da je karizmatična, odločna?

Nekoč mi je ena kontrolorka sojenja rekla, da imam vse komponente – samo združiti jih je treba ter pravilno uporabiti. Pomembno je, da si dobro fizično pripravljen. Definitivno moraš imeti značaj, neko karizmo in energijo, ki jo moraš znati “prodajati” na igrišču in zunaj njega. Moraš biti predan tej obrti, poleg tega pa moraš napake vzeti kot učni proces.

V 2. SNL bo prišlo do prav posebnega mejnika

Nogomet

29. Okt 2021 1

Nogomet

29. Okt 2021 1

… in si zadev ne preveč jemati k srcu?

Točno tako. Kot ženska sodnica sem, seveda, doživela veliko dvomov, tudi posmeha. Saj veste – dekle, ki sodi, za povrhu vsega pa še svetlolasa. Marsikdo me je vprašal “kaj ti sploh počneš tukaj?” Ampak dobro, z delom na igrišču in resnostjo dokažeš, da sodiš tja.

Ste v preteklosti po kakšni tekmi težko zaspali?

Slabe vesti nisem imela, ker nikoli nisem delovala v smeri, da kogarkoli oškodujem, nikoli niti ne kompenziram, a napake se, žal, dogajajo in takrat se seveda sekiram ter v glavi prevrtavam, zakaj, recimo, ob določeni situaciji nisem bila bolje postavljena, da bi posledično bolje lahko ocenila zadevo. Take primere skušam uporabiti kot neke vrsto ‘šolo’ za nadaljnje delo. Nekoč mi je zelo priznan sodnik rekel, da nobena tekma ni 100-odstotono odsojena oz. pod nadzorom.

Vsi sodniki in sodnice imate ob tej obrti še redno službo. Kako vam gre od rok žongliranje med tema dvema segmentoma posla?

Vsako nedeljo zvečer si izdelam urnik za celoten teden, ki je pred menoj. Za to moraš biti dobro organizirana oseba. Predvsem pa moraš imeti zelo dobro podporo družine. In pri tem imam ogromno srečo, da imam hčerko Natalijo, ki vedno ‘navija’ za mamico in partnerja Tima, ki me vedno podpira, pa čeprav ne izhaja iz ‘nogometnega sveta’. Od štarta pa sta bila največja podpornika starša – takrat, ko res še skoraj da nihče ni verjel v to, da mi lahko uspe v temu ‘poslu’.

Imam pa tudi redno službo, ki ni nikakršna šala. Zelo sem hvaležna, da imam na Zavarovalnici Triglav zelo razumevajočo nadrejeno Natašo, ki me pri sodniškem udejstvovanju resnično podpira. Vsega tega se zavedam in cenim, ker vem, da povsod ni tako.

V Brežicah prvič dve dekleti

Kaj pa ideja, da bi se kdaj stoodstotno posvetili le sojenju? Vas bi to sploh zanimalo?

Seveda, nogomet je moja strast že od majhnih nog. Toda v Sloveniji to za zdaj ni možno, niti moški sodniki ne živijo samo od tega.

Ali obstaja možnost, da vas, recimo v roku petih let, vidimo v vlogi glavne sodnice na tekmi Prve Lige Telemach?

To je cilj. Jasno, da si tega želim. Vztrajna sem, znam trdo delati, tako da možnost obstaja. Nekoč. Treba je biti vztrajen in potrpežljiv, ter predvsem ostati skromen. Vse več poti je odprtih tudi za nas dekleta. Na primer, na tekmi 2.SNL med Brežicami in Ilirijo bova danes s Stašo Špur prvič sodili dve dekleti, vsaka v svoji vlogi. Medtem, ko je Špurova že bila pomočnica sodnika na 1.SNL.

Na kateri tekmi v karieri doslej ste čutili največjo odgovornost?

V zadnjem času vsekakor debitantski nastop v 2. SNL med Rudarjem in Ilirijo. Sodila sem sicer tudi v ženski ligi prvakov, v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo … Tudi take tekme imajo svojo “moč” in odgovornost je velika, a se mi je zdela v Velenju odgovornost tudi ogromna. Navsezadnje sem bila prvo dekle, ki je nastopilo v glavni vlogi na tekmi druge lige. Po tekmi so bili vsi akterji zadovoljni, zato iskreno povem, da sem bila na koncu tudi sama seveda zadovoljna s svojo predstavo in se že veselim novih izzivov.

Ampak zakaj to ni bila le ena v poplavi ostalih tekem?

Preprosto, prvič je bila vloga glavne sodnice zaupana ženski in zato sem mogoče čutila malo večji pritisk – res pa je, da vodilni pri ZNSS-ju verjamejo v trdo delo in zaupajo ter dajejo podporo tudi nam dekletom – tako da, ne vidim problema, da bi bile punce v vlogah sodnic, pomočnic na najvišjih tekmovanjih tudi v bodoče.

Kako se sodniki pripravljate na tekme?

Sama si podrobno pogledam kakšno tekmo ekip, ki jih grem sodit, ker so nas pri UEFA podučili: “Pričakujte nepričakovano”. Pogledam si njihove pretekle tekme, taktike pri določenih situacijah… Zanima me tudi, kdo igra v ekipi, kdo izstopa in podobno. Recimo, podatki o tem, kdo ima več kartonov kot ostali, kdo je najboljši strelec, kakšne so minutaže.

V 21. stoletju pot do gradiva za pripravo na srečanja res ne bi smela predstavljati ovir.

Seveda. Gre za to, da imaš rad samega sebe. Če se pripraviš, ti je na igrišču lažje. Sem že slišala opazko v smislu, da dvakrat po 45 minut malo tečemo in piskamo, pa dobro zaslužimo. No, ni niti slučajno tako.

Kakšno je vaše mnenje o VAR?

Težko komentiram, ker mi še nikoli ni bil v pomoč. Kot zunanja opazovalka bi rekla, da ljudje predvsem težko sprejemajo dejstvo, da se igra za nekaj trenutkov ustavi, zato tak odpor. Na višjih tekmovanjih pa je sicer bilo že lepo dokazano, da gremo v pravo smer – to pa je čim manj napak.

Kaj pa menite o ideji, da ima vsaka ekipa po tri challenge na polčas, kot npr. pri tenisu?

Zdi se mi, da bi bilo to kar precej zamudno. Si predstavljate, da obe ekipi “pokurita” vse tri opcije? Nabralo bi se kar precej sodniškega dodatka…

Prva z opravljenimi moškimi normami

Kdo je vaš vzornik? V slovenskem in svetovnem prostoru?

Moj prvi vzornik je bil Darko Čeferin, ki je tudi moj zdajšnji mentor. V veliko čast mi je, da še zmeraj sodelujeva, vedno mi je bil v veliko pomoč. Kot sodnika in osebo izjemno spoštujem tudi bivšega sodnika Damirja Skomino, sicer imamo v Sloveniji veliko zelo dobrih sodnikov na najvišjem nivoju s katerimi sodelujemo na seminarjih, raznih testiranjih, treningih … In od katerih sem se že ogromno naučila. V tujini pa sem občudovala Björna Kuipersa. Fascinantno, da je bil pri skoraj 50 letih še zmeraj tako dobro fizično pripravljen.

Aleksandra Česen kot najlepšo izkušnjo svoje kariere izpostavlja sojenje dobrodelne tekme v Biljah pred tremi leti, na kateri je bila kot stranska sodnica v pomoč Damirju Skomini. Srečanja so se udeležili tudi Luis Figo, Nuno Gomes, Alessandro del Piero, Marco Materazzi, Frank de Boer, Pierre van Hooijdonk, Dejan Stanković, Nemanja Vidić, Robbie Keane, Gaizka Mendieta, Dimitar Berbatov …

In kako vzdržujete formo?

Sodniki imamo organizirane treninge po društvih dvakrat tedensko, naš glavni trener za fizično pripravo je Mitja Novak, ki je odličen strokovnjak za navedeno. Sama pa imam tudi kondicijskega trenerja, Aleksandra Matkovića. Tudi sam je sodnik in točno ve, kako tempirati formo ter kako se pripravljati, da sem v optimalnem stanju. Z njegovo pomočjo ter spodbudo mojega fanta Tima, ki se prav tako športno udejstvuje, sem kot prva v državi med sodnicami opravila moške norme za nogometnega sodnika, ki niso ravno mačji kašelj. Večinoma pa sicer vsaj trikrat tedensko (odvisno kdaj imam tekmo) – treniram pa več ali manj na prostem, nekajkrat mesečno tudi v fitnesu

Govoriva o mednarodnih normah?

Da, to so splošno uveljavljeni mednarodni kriteriji za kondicijsko pripravljenost, ki imajo kratico SDS (op.p. single-double-single).

Ničelna toleranca do žaljenja

Kaj je najbolj nora zadeva, ki se vam je zgodila med sojenjem?

Vsekakor bi izpostavila tekmo v Biljah. Ne zgodi se ti vsak dan, da “mahaš” Damirju Skomini in tako zvezdniški zasedbi. To je pozitivna anekdota, negativna pa razno razne konfrontacije.

Vas je kdo želel udariti?

Ne, ne, ne, tako daleč ni šlo. V žaru borbe igralci znajo izgubiti živce, prišlo je do pretepa, kot pomočnica sem avtomatsko stekla na zelenico, da zaščitim glavnega sodnika in dam igralce narazen. Povsem sem ’padla noter’. Incident se je zgodil na tekmi gorenjske lige, 4. rang tekmovanja.

Tu imam veliko prednost, ker razumem igro in žar borbe. Saj sem bila sama ista. Ko nisem mogla več teči, sem se, jasno, začela ukvarjati s sodnikom. Verjeli ali ne, ženske znajo biti pogosto celo bolj nesramne, ’gajstne’.

Verjetno pogosto slišite kakšne neprimerne besede. Mar ne?

Uh, tega je pa ogromno. Deležna sem bila že vsega, od A do Ž. Kakšno tekmo slišiš, da si vse, samo človek ne. Seksizem je ves čas prisoten, opazke, da sem kot ženska nekompetentna. Navadiš se, dobila sem trdo kožo.

Aha, potem to preslišite?

Da, pač odmisliš.

Ignoriranje najbrž obstaja le do te mere, ko je žaljivka pač prehuda in si na tisti točki pač rečete: “OK, to je bilo pa preveč” in pokažete karton, kajne?

Aha, nisva se razumela. Vi ste mislili na zelenici, ne s strani gledalcev? (smeh) O, ne, na igrišču tovrstnih zadev ne toleriram. Ko se mi zdijo komentarji izven meja športnega duha, se nemudoma primem za žep. Če sodnika nekdo žali, je to lahko razlog za neposreden rdeč karton. Sicer se to dogaja redko, poleg tega pa sem kot nekdanja nogometašica tudi razumevajoča – s preventivo se da veliko rešiti.

Ali fanta Tima in hčerkico Natalijo povabite na tekme, ki jih sodite?

Tim je bil prisoten na dobrodelni tekmi v Bilju, sicer pa smo zmenjeni, da srečanja raje pospremita v prenosih po televiziji. Veste, tako mladi deklici starš težko razloži, zakaj mamico nekateri s tribune žalijo.

Reciva, da imate pred seboj še slabih 15 let sojenja. Na katerem stadionu bi radi najraje sodili, če lahko izbirate med vsemi športnimi objekti na svetu?

Najbrž kar na londonskem Wembleyju, vseeno katerim klubom.

Bi se vam uresničile sanje, če bi sodili tekmo Lige prvakov?

Definitivno! Moška Liga prvakov je ena najvišja raven, ki jo lahko doseže sodnik oziroma sodnica.

Mbappe, Messi, Ronaldo. Kateremu igralcu bi najraje sodili? 

Nimam nekih vročih preferenc. Cristiana Ronalda spoštujem, a bolj kot človeka kot pa nogometaša. Cenim ga kot nekoga, ki je sinonim za predanost svojemu delu.

Kaj pa nogometaš, ki vam ji bil vzornik v mlajših letih, ko ste še igrali nogomet?

Paolo Maldini.

Je imel kakšen nogometaš, ki ste mu sodili tekmo, tudi nespodoben dovtip?

Uf, to pa res ne. Od fantov mi nikoli nihče ni rekel kaj neprimernega, vse skupaj je po navadi zelo diskretno.

Za seboj ima močno ekipo

Ste raje glavna ali stranska sodnica?

Glavna, seveda! Sprejela sem to vlogo in se z vsakim srečanjem kaj novega naučim.

Kaj je vaša dodana vrednost, če se primerjate z ostalimi v poslu? Poleg seveda dejstva, da ste nogomet dejansko resno igrali?

To zadnje mi daje občutek za igro, izpostavila bi tudi trdo delo in vztrajnost. Brez tega ne bi uspela. Treniram tudi ob 6. uri zjutraj pred službo in zgodi se mi velikokrat, da s treningom začnem tako pozno, da ga končam šele ob 23. uri ali kasneje zvečer. Vmes je čas za službo in družino.

Prosti čas ali pa velikokrat kar spotoma, ko sem kje na poti recimo, pregledujem razne situacije, tekme ter potem o tem diskutiram s kolegi sodniki. Ves čas pa obvezno, kot neko domače čtivo (smeh), prebiram knjigo Pravil nogometne igre in poleg nove interpretacije pravil.

Predvsem je pomembno, da imam ob sebi res prave ljudi, ki mi pomagajo na moji poti, s podporo in razumevanjem. Moja hčerkica, fant, moji starši, mentor, trener, šefica v službi, šefi na ZNSS-ju. Potrebna je cela ekipa (smeh). Se mi zdi, da je to najbolj pomembno, da človek lahko uspešno in predano deluje v tistem, kar ga veseli.

Pod črto lahko torej rečemo, da je primarni cilj sojenje PLT, velikopotezni načrt pa je povezan s sojenjem moške članske Lige prvakov, pa čeprav recimo v vlogi stranske sodnice.

Ne, kot glavna sodnica, vedno. Vse več ženskih sodnic je uveljavljenih v mednarodnem merilu, tudi v moškem nogometu, recimo Stéphanie Frappart, Katerina Monzul … Torej je treba samo verjeti in spet se ponavljam – trdo delati.

Sicer pa nočem postaviti časovnega okvira, da sama sebi ne naložim prevelikega bremena. Predvsem želim pri tej vlogi uživati v “popotovanju” in dati od sebe kar je v moji moči. In tako bom na koncu kariere definitivno najbolj zadovoljna.