Andrew Jennings, čigar nedavna smrt je šla mimo neopazno, je bil pionir raziskovalnega novinarstva v športu. Anglež je razkril nekaj največjih škandalov v zgodovini športa. Med drugim je leta 2015 poskrbel, da se je po veliki podkupovalni aferi na Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) poslovil njen dolgoletni predsednik Sepp Blatter in z njim pozneje tudi Michel Platini, ki ga je na čelu Evropske nogometne zveze (Uefa) nasledil Aleksander Čeferin.
Andrew Jennings, pionir raziskovalnega novinarstva v športu, ki je razkril večmilijonske korupcijske afere v dveh vodilnih mednarodnih športnih organizacijah, FIFA in Mednarodni olimpijski komite (MOK), je umrl 8. januarja letos v bolnišnici v Carlisleju v severozahodni Angliji.
O njegovi smrti se ni poročalo na dolgo in široko. Njegov obraz v naslednjih dneh ni štrlel z vseh ekranov. Na družabnih omrežjih niso krožili jokavi zapisi o njem.
Pa čeprav je na svetovni šport vplival morda celo bolj kot številni velikani s tekmovališč. Razkrinkal je podzemlje najbogatejših športnih organizacij na svetu in dokazal, da so pogosto leglo kriminala.
“Če bi morali izbrati eno ime, ki je v zadnjih 30 letih najbolj spremenilo svetovni šport, bi izbrali njega,” pa so ob njegovi smrti zapisali pri Play the Game. Danskem inštitutu, ki se od leta 1997 bori proti korupciji, dopingu in nameščanju rezultatov.
Če kdo, potem to, koliko je Jennings naredil za transparentnost svetovnega športa, vedo oni. Bil je eden od njihovih glavnih podpornikov in tudi reden gost njihovih letnih konferenc.
Začel je drugje, potem je pljusknil v šport
Jennings je kariero v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začel kot novinar Sunday Timesa. Potem je z delom nadaljeval kot raziskovalni novinar radijske oddaje BBC Radio Four.
Kultno britansko medijsko hišo je protestno zapustil leta 1986, ker niso želeli predvajati njegovega dokumentarnega filma o korupciji v Scotland Yardu.
Raziskoval je tudi sicilijansko mafijo in pozneje prah dvigoval z razkritji na televizijski postaji Granada, za katera je dobil več nagrad.
V zgodnjih devetdesetih ga je potegnilo v šport. Vanj je pljusknil močneje kot kdorkoli poprej. Med pomembneže, vajenih nasmeškov in prijetnih vprašanj, je prišel novinar, ki je postavljal direktna, neizprosna vprašanja.
Prva tarča: MOK in olimpijski šport
Najprej se je spravil na MOK in na njegovega takratnega predsednika Juana Antonia Samarancha. Vseskozi je poudarjal njegovo povezanost z nekdanjim generalom Francom in z dejstvi dokazoval, da je bil velik podpornik fašizma.
Še veliko več slabega je o Samaranchu in njegovi organizaciji razkril z odmevnimi knjigami, ki jih je o nečednih poslih v MOK v naslednjih letih izdal.
“The Lords of The Rings: Power, Money and Drugs in the Modern Olympics (Gospodarji prstanov: Moč, denar in doping v moderni dobi olimpijskih iger)” je izšla leta 1992. Štiri leta pozneje je bila na prodajnih policah že knjiga “The New Lords of the Rings (Novi gospodarji prstanov)” in leta 2000 za zaključek trilogije še “The Great Olympic Swindle (Velika olimpijska prevara)”.
Zaradi teh knjig, ki so Jenningsu prinesle večletno izključitev z vseh dogodkov pod okriljem MOK, Samaranchu ni bilo treba zapustiti svojega položaja. Leta 2001 je po 21 letih vodenja MOK odšel samovoljno. Je pa Jennings z njimi nad zakulisno dogajanje v olimpijskem športu postavil temne oblake.
Leta 2002 so postali še temnejši. Takrat je razkril velik škandal podkupovanja članov MOK ob izboru organizatorja zimskih olimpijskih iger, ki so bile tistega leta v Salt Lake Cityju. Prejemanja podkupnin je bilo obtoženih 15 članov MOK, zaradi česar je pozneje v krovni olimpijski organizaciji prišlo do velikih sprememb.
Druga tarča: Fifa in nogomet
Še precej bolj odmeven pa je bil škandal, ki je po letih Jenningsovega raziskovanja v svetovni šport udaril 13 let pozneje. V sodelovanju z FBI, ameriškim preiskovalnim organom je predal devet terabajtov dokumentov, je zašil sam vrh svetovnega nogometa.
Počilo je le dva dni pred volilnim kongresom Fife 27. maja leta 2015. Takrat je švicarska policija v povezavi s kupovanjem glasovnic ob izboru organizatorjev svetovnih prvenstev, televizijskih pravic in drugih malverzacij, v katerih naj bi bilo izplačanih več kot 150 milijonov evrov podkupnin, aretirala sedem visokih funkcionarjev Fife.
Dva dni za tem je bil Sepp Blatter izvoljen za peti predsedniški mandat, a že nekaj dni pozneje zaradi pritiskov javnosti odstopil s svojega položaja. V tednih in mesecih po tem so eden za drugim padali še številni drugi visoki funkcionarji, sredi preiskave pa se je znašel tudi dolgoletni predsednik Fife sam. Izkazalo se je, da upravičeno.
Leta 2011 je Blatter namreč Michelu Platiniju, ki je imel kot predsednik Uefe veliko moč odločanja pri predsedniških izborih Fife, izplačal 1,85 milijona evrov neznanega izvora.
Obtožnica proti obema je bila vložena šele pred dvema mesecema, je pa Platini decembra 2015 odstopil s svojega položaja in s tem vrata Uefe posredno odprl Aleksandru Čeferinu. Ta je prvi mož evropskega nogometa postal septembra 2016.
Oster izpraševalec brez dlake na jeziku
“Ne! Ne! Ne! Fifa ni podobna mafiji. Fifa je mafija!” je sredi vprašanja Jennings prekinil novinarko, ki ga je izpraševala ob izbruhu velike afere na Fifi.
“Fifi vladajo izmečki. To ni žaljivka. To so dejstva,” je o ljudeh z vrha krovne svetovne nogometne organizacije v nekem drugem intervjuju še takrat dejal.
Neprizanesljiv ni bil samo do športnih funkcionarjev, ampak tudi do marsikoga drugega.
“Standardi današnjega novinarstva so kriminalno slabi. Lenoba, neumna vprašanja, zanašanje na sporočila za javnost, za nameček pa še idealiziranje subjektov, o katerih je treba poročati. Včasih mi ob spremljanju dela mojih kolegov postane kar slabo,” je bil oster do večine preostalih novinarjev, ki so ga, sploh v športu, pogosto jezili.
Kolegom je bil sicer na pomoč pripravljen priskočiti sredi noči in se tudi s popolnimi novinarskimi neznanci pogovarjati več ur. Toda le s tistimi, ki so želeli opravljati svoj posel tako, kot ga je opravljal on.
“Marsikoga od novinarjev vidim kot sokrivca za vse slabo, kar se v svetovnem športu dogaja. Če bi opravljali svoje delo, se ne bi,” je bil oster.
“Biti raziskovalni novinar sploh ni težko. V hierarhiji vsake organizacije, v kateri je korupcija, obstajajo nezadovoljni posamezniki, ki so pripravljeni spregovoriti. Samo poiskati jih je treba oziroma najti način, da oni poiščejo tebe. Potem pa kopati, kopati, kopati,” je dodal.
“Ste kdaj prejeli podkupnino?”
“Ste kdaj prejeli podkupnino?” je Jennings leta 2001, ko je bil Blatter na začetku svoje predsedniške poti, z vprašanjem šokiral na povsem običajni novinarski konferenci Fife in povzročil številne začudene oglede.
“Ljudje, moji novinarski kolegi v lepih oblekah, so se začeli kar umikati od mene. Počutil sem se, kot da bi prdnil in bi okoli mene res močno zasmrdelo,” se je pozneje spominjal tega dogodka izpred več kot 20 let.
Le teden za tem vprašanjem je Jennings prejel anonimni klic in vabilo na polnočni sestanek v Zürichu. Tam ga je pričakal eden od pomembnih funkcionarjev krovne svetovne nogometne organizacije in mu predal številne dokumente.
Dobil je trdne dokaze, da je, kot se je izrazil Jennings, “Fifa bolj kot športna, mafijska organizacija”.
Skoraj desetletje in pol pozneje je to izvedel še ves svet.
Sedem knjig in štirje deli dokumentarne serije
Andrew Jennings je o korupciji v športu izdal naslednjih sedem knjig:
1989: Scotland Yard’s Cocaine Connection (Povezava Scotland Yardom s kokainskimi posli).
1992: The Lords of The Rings: Power, Money and Drugs in the Modern Olympics (Gospodarji prstanov: Moč, denar in doping v moderni dobi olimpijskih iger).
1996: The New Lords of the Rings (Novi gospodarji prstanov).
2000: The Great Olympic Swindle (Velika olimpijska prevara).
2006: FOUL! The Secret World of Fifa: Bribes, Vote-Rigging and Ticket Scandals (Prekršek! Skrivnostni svet Fife: Podkupnine, prirejanje volitev in škandali z vstopnicami).
2014: Omerta: Sepp Blatter’s Fifa Organised Crime Family (Omerta: kriminalna družba Seppa Blatterja).
2015: The Dirty Game: Uncovering the Scantal at Fifa (Umazana igra: razkritje škandala v Fifi).Jennings je na medijski hiši BBC, na katero se je po odhodu pozneje vrnil, v sklopu dokumentarne oddaje Panorama posnel tudi štiri dele, v katerih je razkrival nečedne posle v svetu športne politike. Najbolj je odmeval del z naslovom Fifa’s Dirty Secrets (Umazane skrivnosti Fife), ki je bil predvajan 29. novembra 2010. V njem je razkril podkupovanje glasov v izboru za svetovno prvenstvo 2018.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje