Nihče ni spakiral pred tekmo z Anglijo, to nekaj pove

Foto: Uroš Skaza

Premor med tekmo z veliko Anglijo in nič manjšo Portugalsko, ki sovpada tudi z zgodovinskim razkorakom Slovenije med skupinskim delom velikih nogometnih tekmovanj in uvrstitvijo v izločilne boje, je za sproščen pogovor s slovenskimi novinarji v Wuppertalu izkoristil selektor Matjaž Kek.

Stava je stava, dana beseda Matjaža Keka pa nekaj velja. Prvi mož slovenske reprezentance je pred začetkom turnirja novinarjem, ki spremljamo slovensko reprezentanco v Nemčiji, obljubil, da nas v primeru uvrstitve Slovenije v izločilne boje Eura 2024 povabi na kosilo, ki nam ga bo postregel sam.

Ko je naša izbrana vrsta na igrišču dosegla zgodovinski uspeh, nismo niti za hip podvomili, da bo selektor držal svojo besedo. In seveda jo je. A precej bolj kot to, kakšne vrste testenin smo dobili za glavno jed, vas verjetno zanima to, kaj je Matjaž Kek prek nas po zgodovinskem uspehu sporočil ljubiteljem slovenskega nogometa. Zato kar pogumno, na enem mestu smo zbrali vse ključne poudarke sproščene debate s selektorjem slovenske nogometne reprezentance.

Poudarki pogovora s selektorjem Matjažem Kekom, o čem je govoril?

O odnosu, ki ga ima z novinarji:

Novinarjem pa res še nisem stregel. Toda stavo se izpolni. Vesel sem, da sem jo izgubil, za naprej pa ne bom stavil. Prav je, da se družimo po določenem času. V dobrem in slabem. Iz dobro obveščenih virov … (smeh) Povezani smo drug z drugim. Tudi vaše veselje je prišlo do nas. Spoštovati je treba drug drugega, tudi če se ne strinjamo.

O tem, kako je ekipa doživela ta uspeh:

To je moje osebno, ne selektorsko gledanje. Zdelo se mi je, kot da so bili fantje pripravljeni na vse to. Poveselili so se na tisti svoj način, tudi s strokovnim štabom, ki dela fantastičen posel, s fizioterapevti, z zdravniki, z ekonomi, tudi ožje vodstvo nogometne zveze je bilo tukaj. Vse je bilo normalno, brez pretiravanja. Ves čas imam občutek, da so fantje vedeli, da se bo nekaj zgodilo. Toliko so verjeli, da niso bili šokirani, da smo zdaj v naslednjem krogu.

O tem, kako se je ekipa po šoku proti Srbiji pripravila na Anglijo:

To je zdaj selektorski pogled. S strokovnim štabom smo se pogovarjali, kako jih bomo spravili čez ta šok, ki je ostal. Tudi pri meni, moje reakcije po tekmi so bile reakcije človeka, ki je šokiran, razočaran. Dva, tri dni je bilo malo ‘trdo’. Dobro je bilo, da je bilo pet dni nato do Anglije. No, z zadnjim treningom pred Anglijo nisem bil zadovoljen, ampak na dan tekme pa bolj, kot sem jih gledal, bolj sem bil miren.

Danes oni delujejo kot fantje, ki vedo, za kaj gre, kaj je njihovo poslanstvo. Smo pa reprezentanca z majhno bazo in se moramo zavedati svoje kakovosti v objektivnem ocenjevanju. Ne pa delati cirkusa iz tega, ker smo se uvrstili naprej. Ni pa treba po drugi strani delati tragedije ob neuspehih. Ta meja je v nogometu vedno tanka. Razpoloženja se hitro menjujejo.

A zrelost in enostavnost igralcev me vedno znova pozitivno presenečata. Sploh enostavnost, ker sem tudi jaz rad bolj enostaven. Fantje ne potrebujejo nobenih sestankov, danes smo se zmenili v treh, štirih minutah. Tudi njih zanima, kako naprej in o tem se moramo pogovoriti. Super mi jih je opazovati po tekmah, ko se družijo še v dresih in gredo na tribuno k svojim.

O tem, kaj zdaj čaka Slovenijo:

Jasno je, da smo zdaj na velikem odru. Žarometi bodo še bolj usmerjeni v nas. Ob Gruzijcih smo verjetno za mnoge ‘eksoti’ v tej družbi. Ampak to mi ustreza. Veliko resnice je bilo tudi včeraj, ko sem rekel, da nisem prepričan, ali bi si želel Romunijo. V nas je še malo ‘balkanskega’, da si ne bi kdo rekel – to bo enostavno. Meni bolj ustreza, da lahko izzivam, da imam manevrski prostor. To se je videlo tudi pri razvpitih Angležih, da so morali iti na polno na tekmi, ko so že bili uvrščeni naprej.

O tem, kako je potekala logistika po uvrstitvi v naslednji krog:

To smo hitro uredili, sedli smo za mizo z za to zadolženimi ljudmi. To je Nemčija, tu ni večjih težav. Ne vem pa, ali je sploh kdo spakiral stvari, ko smo šli na tekmo v Köln. Tudi to nekaj pomeni.

O tem, kakšna bo priprava na Portugalce:

Naša priprava je ustaljena rutina. To se ne bo spremenilo. Kopasić (Dejan, analitik slovenske reprezentance, op. a.) je imel na svoji poziciji ob sebi pet danskih analitikov. Pa jim ni nič pomagalo. Da ne bi kdo narobe razumel, da ne sprejemam smeri, v katero gresta šport in nogomet. Ampak delujemo na svoj način. Nočem biti kopija niti ‘vatrenih’, niti Portugalcev, niti Nemcev, ampak hočem, da gremo svojo pot. Ko naredimo napako, jo naredimo mi in za to odgovarjamo. Ne pa da je kriv nekdo drug.

O tem, kaj pričakuje od Portugalcev:

Problem je, če se bo nekomu vrtel film tekme iz Stožic in pozabil, kakšen je zdaj vložek. To sta dva popolnoma različna dvoboja. Tista tekma je bila pomembna, ker je ustvarila pozitivno ozračje. Bili bi pa neumni, če bi razmišljali, češ saj smo jih že premagali. To je stvar navijačev. Če bo kdo živel od tistih 2:0, bomo v velikih težavah. Ve se, kdo je favorit, so pa na naši strani izziv, motivacija in strašno zadovoljstvo, da še nismo na dopustu.

O vlogi Jana Oblaka po tekmi s Srbijo:

On je bil verjetno po tekmi s Srbijo najbolj razočaran. Eni znajo to izraziti na en, drugi na drug način. Jasno, če igraš na najvišjem nivoju, imaš neko drugačno kilometrino. Kot kapetan ima posebno besedo. Hierarhija je jasna.

Pustimo pa mi s strokovnim štabom igralce pri miru, te zadeve vsak predeluje na svoj način. Ustaljeno bomo delovali skozi naš ritem, danes smo se pripravljali na nek svoj način, ampak tudi če bi rekel, da je danes trening, ne bi bil to noben problem.

O fizični pripravljenosti nogometašev:

To je pogojeno z minutažo skozi sezono. Eni so prišli izmučeni od sezone praktično neposredno na priprave, eni so bili prosti od začetka maja. Luka (Brkljača, specialist za telesno pripravo, op. a.) je tu opravil ogromen posel. V nekem trenutku opaziš, da padamo v fiziki. Zelo težko se je braniti v visokem ritmu, zato mi trenersko ni bil všeč drugi polčas proti Angliji, ker nismo znali zadržati žoge in si nekajkrat podati žogo. Tu še imamo prostor za napredek.

O tem, koliko nadzoruje nogometaše izven treningov:

Vsega ne nadzorujem, kar počnejo tukaj. Jasno, dokler ni nekih ekscesov. Ko pa prestopijo tisto magično belo črto igrišča, tam pa ni debate. Nerad puščam igralce izven treninga, če res ni treba. Recimo prejšnji teden z Adamom, Janom in Elšnikom sem moral malce pretehtati in malce počakati. Želja pa je takšna, da so bili od danes na jutri vsi zdravi.

O tem, ali bodo pred tekmo s Portugalsko vadili enajstmetrovke:

Učili so me, da so samo neumni odgovori. (smeh) Saj ste si sami odgovorili. Vreme se je pa kar naredilo zadnje dni, kajne? (smeh)

O Josipu Iličiću:

Nisem ga vpoklical, ker je star 36 let, ker je bivši reprezentant ali ker je zgodba naslovnic v tujini, ker je bil bolan in je znova zdrav. Mene je prepričal na igrišču. Tudi njemu pa ni enostavno po toliko letih priti v zgodbo, ki je zgrajena, sestavljena in si izboriti svoj prostor. Oziroma si ga še mora izboriti, ‘ta mali’ ne podarjajo ničesar, kar je edino pravilno.

O tem, da so zdaj na površje priplavali nekateri igralci, ki so bili prej malce zapostavljeni v javnosti:

Vsi ti igralci so si pozornost zaslužili že po kvalifikacijah. Pravzaprav vztrajam pri tem, da se je zgodba začela v Atenah, ko smo igrali z Grčijo za prvo mesto v skupini C lige narodov. To je bila prva reprezentančna tekma večine teh igralcev, ko je rezultat nekaj prinesel.

Slovenski nogomet je vedno pisal takšne zgodbe. Tudi Andraž Kirm je igral v generaciji, ki je na piedestal postavljala nekoga drugega. Zelo rad imam takšne karakterne igralce. Je pa zdaj to stvar tega, ali bomo znali v nogometu to izkoristiti. Ta izvor Karničnika, ki ni mogel igrati v Ludogorcu. Izvor Elšnika, ki je bil pet let v Angliji, a sam ne ve, zakaj je bil. To niso zgodbe, to je realnost slovenskega nogometa. Deset Janov, Benijev ali Bijolov ne bomo nikoli imeli. In o tem moramo razmišljati v procesu selekcioniranja. Pa tudi v odnosu do teh igralcev, ki so zdaj v slovenski ligi. To mora biti njihov izziv, ne pa frizura Šeška ali nogometni čevlji tega ali onega.

Ta moja filozofija, da imam rad standardno ekipo, da delujemo skozi klubski ustroj, to je moje gledanje. Deset različnih trenerjev ima deset različnih mnenj, zato pa je vse skupaj zanimivo. Pojavljanje vseh teh igralcev je precej lepša reklama kot to, kar imam jaz napisano tukaj (pokaže na majico z napisi sponzorjev, op. a.). To lahko na nek način reši slovenski nogomet, da ne bomo znova petnajst let čakali na veliko tekmovanje.

O navijačih:

Navijače težko prevaraš. So dovolj kritični. Je pa dejstvo, da je bilo res ‘top’, da smo proti Angliji drugi polčas igrali z našimi navijači za hrbtom. Tista energija je bila neverjetna. Ko bi lahko doživeli trenutek, da stojite ob črti in ‘to krene’ …

Sem pa bil zadnje minute v sebi nervozen. Ves čas so kamere na meni, zato sem samo pod kapo pogledal na uro, koliko je še ostalo. Ampak ta navijaška energija, že ko smo prišli na ogrevanje … Jasno, da se je bolj slišala himna Angležev. Ampak potem zaključek, ko je Francoz odpiskal, zaradi tega se splača to delati. Seveda živimo od tega, ampak ta magični trenutek, to je nekaj posebnega. Slovenci znamo biti enotni, glasni in prepričljivi, ko gre za uspehe slovenskih športnikov. Smo pa takšni, da se evforija hitro neha, kar morda ni pošteno. Nogomet bi hitro dobil isti predznak kot ostali športi, ampak če ne bi na 15 let šli na velika tekmovanja. Vmes se zamenjajo generacije.

Bežigrad je bil fantastičen, kar se tiče prve generacije. Ljudski vrt je bil fantastičen s tisto drugo generacijo. Stožice pa tudi dobivajo zdaj svojo atmosfero, pa če je ljudem na drugi strani Trojan to všeč ali ne. Čeprav sam še vedno zagovarjam, da se igra po celotni Sloveniji, ampak to ni moja odgovornost. To romanje pa smo sprovocirali, uživajmo v tem, bom pa vesel, če bom jaz kot gledalec šel na naslednja velika tekmovanja.

O Benjaminu Šešku:

Zdaj smo v situaciji, ko moramo ‘Beniju’ pomagati. Tako kot je on nam tolikokrat pomagal. Razumeti moramo mladega igralca in vse, kar se je dogajalo okrog njega. Še vedno je mladenič. Po eni strani je lahko presrečen, ker je pri teh letih v individualni in reprezentančni karieri že doživel vse to, kar je. Je pa na igrišču zagotovo sposoben dati več in tega se zaveda. Zato pa nas je tukaj toliko, da lahko tudi njega nekdo zamenja.

Kar se tiče rotacij proti Angliji, sem bil zelo zadovoljen. Zdelo se mi je, da je bil angleški pritisk precej manjši, kot je bil srbski. Pa nisem prepričan, da si Angleži niso želeli narediti vsega, da bi tekmo dobili.

O tem, da redko med tekmo pokaže čustva:

Saj včasih jih pokažem. Dolgočasno bi bilo, če bi vsi selektorji enako skakali in imeli enake grimase. Način izražanja sreče je različen. Življenje me je naučilo, da sem skakal in čez dve minuti dobil gol. Spomnite se Hrvatov proti Turčiji leta 2008. Ko vsem popustijo zavore, potem pa se čez pol minute igra naprej …

Ko je konec tekme, se ne maram preveč kazati. To je trenutek igralcev. To je njihov čarobni trenutek. Se pa spontano potem marsikaj zgodi, tudi po Kazahstanu nisem načrtoval, da bom plesal in pel. Pa se je to zgodilo, tudi mi nismo programirani.