Častni predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudi Zavrl se je lani dokončno poslovil od nogometa. Dolgoletni nogometni funkcionar, ki je NZS vodil dve desetletji, vseeno ostaja na tekočem z dogajanjem tako na domačem kot mednarodnem odru.

Radenko Mijatović bo še štiri leta vodil NZS

Reprezentance

26. Okt 2020

Reprezentance

26. Okt 2020

Kot nekdanji nogometaš Olimpije, kariero je zaključil leta 1976, je Rudi Zavrl v funkcionarske vode zašel leta 1985. Najprej kot neprofesionalni generalni sekretar izvršnega odbora NZS, leta 1991 pa še kot njen predsednik. V vlogi prvega moža je vztrajal kar štiri mandate, od položaja pa se poslovil leta 2009, ko ga je na položaju nasledil Ivan Simič, sam pa se je posvetil opravljanju vloge delegata na tekmah Evropske nogometne zveze (Uefa).

“Na koncu sem hodil le še na tekme evropskih prvenstev v mlajših kategorijah. Predvsem do 17 in 19 let. Bil sem na ogromno velikih tekmah, a tam so zadeve bolj zahtevne. Treba je biti povsem osredotočen in zgolj izkušnje ne zadostujejo,” nam je na Krakovem nasipu v Ljubljani, kjer smo ga ob ogledu razstave ob 110. obletnici ustanovitve nogometnega kluba Ilirije pocukali za rokav, zaupal Rudi Zavrl.

Vpliv Slovenije nikoli večji

V pokoj ga je v prvi vrsti prisilila predvsem starostna omejitev, ki je predpisana za delegate Evropske nogometne zveze, čeprav v isti sapi priznava, da je zadeve močno otežila tudi pandemija koronavirusa. “Težko komentiram, če bi nadaljeval, če starostne omejitve ne bi bilo. Sedaj je tu še covid in otežene letalske povezave. A mislim, da je prav, da prihajajo mladi in se stari umikamo,” je priznal diplomirani pravnik, ki bo prihodnji mesec zakorakal v 73. leto življenja.

Da bo priimek Zavrl tudi v prihodnje ostal nezdružljivo povezan s slovenskim nogometom, skrbi njegov sin Aleš, ki je sprva opravljal vlogo generalnega sekretarja na NZS, zadnja štiri leta, ko je Aleksander Čeferin predsednik Uefe, pa je zaposlen na sedežu zveze v Švici.

“Nobenega dvoma ni, da imamo Slovenci največji vpliv v nogometu prav zadnja leta. Imeti predsednika Uefe, je vrhunski dosežek. Česa takega si še pred nekaj leti ni nihče predstavljal. Aleksander Čeferin je izredno sposoben človek, Uefa pa pod njim funkcionira odlično,” je ocenil Zavrl, ki tudi sam težko verjame vsem dosežkom Slovenije na svetovnem nogometnem odru v zadnjih treh desetletjih .

Nostalgija je lepa stvar, vendar …

Temelji zanje so bili postavljeni prav v času njegovih mandatov, ko se je slovenska vrsta med drugim leta 2000 premierno uvrstila na evropsko prvenstvo, dve leti pozneje pa nastopila še na svetovnem. Spomini na to obdobje so zato za sogovornika zelo prijetni, čeprav ni manjkalo niti turbulentih dogodkov.

“To kar se je nam dogajalo, je težko primerljivo s katerokoli drugo državo. Od Maribora v Ligi prvakov, do reprezentančnih uspehov. Le kdo si je leta 1991 mislil, da bodo v Sloveniji igrali AC Milan, Benfica, Atletico Madrid. Spomnim se, da so nas tujci, ko so prišli na naše stadione, kar nekoliko čudno gledali,” je povedal Zavrl. “Nostalgija je lepa stvar, vendar z realnostjo nima veliko povezave. Časi so bili drugačni,” je pristavil.

So vzponi in padci

Bolj zadržan je, ko beseda nanese na sedanjost in prihodnost slovenskega nogometa, za katerega se zdi, da zadnjih nekaj let stagnira. A Zavrl na vse skupaj gleda z drugačnimi očmi.

“Pričakovanja so enormna. Nogomet gre tako hitro naprej, da ni več ‘outsiderjev’. Tudi zato, ne bi bil preveč kritičen, ker poznam zadeve. So vzponi in padci. Težava je, ker do izraza pride le kvaliteta. Včasih, ko so bile stvari še neurejene, je bilo tako, da česarkoli smo se lotili, smo lahko naredili korak naprej. Zdaj so v ospredju izključno rezultati in če jih ni, je javnost kritična,” je sklenil Zavrl, ki se kljub temu nadeja,  da bo naslednje obdobje rezultatsko spet bolj uspešno.