Za predsednikom Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenkom Mijatovićem je zahtevno, a zelo pestro obdobje. V intervjuju za Sportklub se je zazrl v preteklo leto in med drugim spregovoril o neuspehu slovenske članske reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, delu Matjaža Keka in razlogih za podaljšanje njegove pogodbe. Dotaknil se je tudi kritik Mirana Pavlina na račun selektorja in klime, ki vlada v slovenskem nogometu ter prvi ligi.

Radenko Mijatović odločno zanikal govorice

Nogomet

21. Dec 2021 5

Nogomet

21. Dec 2021 5

Kek o luzerski mentaliteti in grajenju karakterja

Nogomet

21. Dec 2021 2

Nogomet

21. Dec 2021 2

Minuli mesec je začelo teči že šesto leto, odkar je vodenje NZS prevzel Radenko Mijatović. Po Rudiju Zavrlu, Ivanu Simiču in Aleksandru Čeferinu je četrti predsednik na čelu ene najmočnejših športnih zvez pri nas, ki že vse od leta 2010 čaka  na uvrstitev njene članske reprezentance na veliko tekmovanje. “Da bi se sedaj stalno uvrščali na velika tekmovanja, ni realno,” na pripombe o rezultatski suši odgovarja Radenko Mijatović.

V svojem drugem mandatu se poleg očitkov o stagnaciji slovenske vrste spopada tudi s koronavirusno krizo, ki ni prizanesla slovenskemu nogometu, kot tudi z vse glasnejšim kritikam znotraj zveze. “Prav je, da se kritizira, a iskati moramo tudi rešitve,” je prepričan 58-letni nekdanji nogometni sodnik, ki vse bolj pogleduje tudi proti naslednjim volitvam za predsednika zveze, pa čeprav ne skriva, da mu misli že bežijo proti pokoju.

Kakšno je bilo leto 2021?
Bilo je naporno, a vsebinsko bogato, z veliko prilagajanj in s številnimi obveznostmi. Če potegnemo črto, je bilo na poslovnem področju ne glede na prisotnost koronavirusa, izjemno uspešno. Tudi v nogometu je bilo opravljenih veliko uspešnih aktivnosti, čeprav večina ljudi uspešnost dela zveze gleda skozi tekmovalne rezultate reprezentančnih selekcij, s katerimi nisem najbolj zadovoljen. Lahko bi bilo boljše, a se zavedamo kakovosti okolja, v katerem tekmujemo. Kljub temu smo se nadejali boljših rezultatov.

Po zaključenih kvalifikacijah smo z izjemo kratke izjave za nacionalno televizijo pogrešali vaš odziv. Ste se zavili v molk?

Nikdar se ne zavijamo v molk, kadarkoli je potrebno, sem javnosti vedno na razpolago in vedno pojasnim ter komentiram zadeve, za katere se me sprašuje. Se pa nikoli v ospredje ne rinem sam.

Je bila odločitev, da ste javnost tako dolgo pustili čakati in ugibati o prihodnosti selektorja, pravilna?
Negotovosti sploh ni bilo. Selektor je imel veljavno pogodbo do konca novembra. V vsakem mojem nastopu ali intervjuju pred tem je bilo rečeno, da bomo nadaljevali s sedanjim selektorjem. Že pred zadnjima dvema tekmama v kvalifikacijah sem to javno povedal. Vedno sem poudarjal da sva načelno dogovorjena za delo na daljši rok. Ni bilo potrebe po nobenih negotovostih ali skrivalnicah.

Kljub temu so se pojavile številne govorice o selektorjevi prihodnosti.

Na govorice ne morem vplivati. Kdorkoli želi pojasnilo, me lahko vedno pokliče in dobi odgovor. Tudi če vprašanja pošlje na naš elektronski naslov, bo vedno prejel odgovor.

Selektor je po neuspešnih kvalifikacijah odgovornost za neuspeh prevzel nase. Kakšne so bile posledice?
Velikokrat poudarjam, da se je Slovenija uvrstila na tri velika tekmovanja. Fantje so si to prigarali, a v vseh treh primerih je bilo prisotne tudi ogromno sreče. Da bi se sedaj stalno uvrščali na velika tekmovanja, ni realno. Vzemimo za primer Finsko. Na veliko tekmovanje se je uvrstila po 30 letih, pa čeprav je to država z izjemno velikimi finančnimi in gospodarskimi potenciali, ki ima do športa zelo studiozen pristop. Za reprezentanco Slovenija, ki je stara 30 let, pa se pričakuje, da se bo uvrstila na veliko tekmovanje na vsakih pet ali pa osem let. To ni realno, a športno je upati in si postaviti visoke cilje.

Po igri v teh kvalifikacijah nismo bili tako daleč od postavljenega cilja – uvrstitve v dodatne kvalifikacije. Ponesrečili sta se nam obe tekmi proti Rusiji, kjer smo bili veliko boljši. Moram pa priznati, da je bila tekma s Ciprom tista, ki nas je zelo oddaljila in si ta neuspeh težko razlagam. Glede Hrvaške pa moramo vedeti, da gre za svetovne podprvake. Debakl v Splitu, ko je Hrvatom šlo za biti ali ne biti, me je presenetil, posebej zaradi načina kako smo to tekmo izgubili. Vseeno je težko pričakovati, da si boš dodatne kvalifikacije priigral v Splitu proti Hrvaški.

Kako ste se počutili po tistem porazu?
Slabo, zelo slabo. Takrat bi se najraje nekam skril. Že dolgo na tekmi nisem videl, da bi bila neka reprezentanca tako superiorna, kot je bila Hrvaška na tej tekmi. V prvi polovici prvega polčasa je vse delovalo solidno, nato pa je Slovenija, zaradi izjemno igre nasprotnika, bila prisiljena v obrambo, ki ni prinesla rezultata.

Kako bi ocenili dosedanje delo selektorja od 1 do 5?

Ne bi pri ocenjevanju uporabljal številke. Matjaž Kek je reprezentanco prevzel, ko je bila v slabem stanju in v prostem padcu, začel je kvalifikacij brez ene same pripravljalne tekme. Veliko je bilo stvari, ki niso delovale. Zaradi tega smo tudi zastavili delo na daljši rok, da bi stanje stabilizirali, da bi se rezultati, igra in delovanje reprezentance dvignilo na višjo raven. Po dveh odigranih kvalifikacijah z Matjažem Kekom je stanje veliko boljše, ni pa še na ravni, ki si jo želimo.

Opravljeno delo je za oceno dobro, a še vedno je veliko neizkoriščenega potenciala tako v reprezentanci kot pri selektorju. Nadejam se, da bo ta potencial prišel do izraza oziroma dal rezultate že v naslednjih kvalifikacijah za EP 2024.

O grajenju, stabilizaciji in dvigovanju reprezentance na višjo raven javnost posluša že desetletje.
Baza ni zelo velika. Jedro reprezentance je izoblikovano, a je kar nekaj igralnih mest, kjer se rešitve iščejo že dalj časa. Nismo najbolj učinkoviti v napadu, nimamo tipa igralcev kot sta bila Zahovič ali Novaković, selektor prav tako išče zadnjega veznega nogometaša z lastnostmi, kot so jih imeli Robert Koren, Kevin Kampl ali Miran Pavlin. Dolgo se je iskal tudi levi bočni igralec. Logično je, da v določenem obdobju iščemo ustrezne igralce. Še nikoli doslej ni v tujih ligah igralo toliko naših igralcev. S tega vidika se zdi izbira lažja, a vem, da ni.

Zdi se da merila za selektorje niso enaka, prejšnjega ste zaradi slabih rezultatov zamenjali relativno hitro.
Če poenostavimo stvari, lahko rečemo, da je tako. A moramo vedeti, da je reprezentanca v ciklu pod Kavčičem osvojila le dve točki in še to na zadnjih dveh tekmah. Žal so se mu nekatere stvari ponesrečile že od samega začetka. Gre za izjemno korektnega človeka in dobrega nogometnega strokovnjaka. Vendarle pa ne moremo trditi, da sta dve osvojeni točki v celotnem ciklu v takratni skupini C enako, kot dosežek pod Matjažem Kekom.

Pod njim smo odigrali vrhunsko proti Poljski v Ljubljani, tekmo proti Izraelu. Igrali smo proti Avstriji, ki je bila na vrhuncu svoje forme. V taki skupini je bilo vse mogoče, a bili zelo dolgo konkurenčni. Tako je bilo tudi v zdajšnjih kvalifikacijah.

Zdajšnja slika reprezentance v primerjavi s tisto v ligi narodov je popolnoma drugačna. Morate se strinjati, da je Slovenija odigrala kar nekaj dobrih tekem in tudi 14 točk v primerjavi z dvema je velika razlika. Tudi zato se ne morem strinjati, da so merila oziroma kriteriji za vsakega selektorja drugačni.

Se odločitve o selektorjih sprejemajo na podlagi mnenja javnosti?
Ne. Seveda je Matjaž zelo karizmatična oseba z zelo dobro komunikacijo in določeno priljubljenostjo v javnosti. A poglejmo njegov življenjepis, rezultate. Bil je dvakrat prvak z Mariborom, Slovenijo je odpeljal na svetovno prvenstvo 2010 in z Rijeko je bil prvak in dvakratni pokalni zmagovalec. Za njim stojijo rezultati.

Razmišljali smo v smeri, da nadaljujemo kontinuirano delo na daljši rok, saj menjave na vsaki dve leti niso smiselne. Če bi prišel nov selektor, bi spet rabil leto, dve, da bi se prilagodil, postavil ekipo, spoznal delovanje sistema. Menjavanje po vsakih zaključenih kvalifikacijah za Slovenijo ni niti slučajno smiselna.

Koliko ste imeli notranjih bojev pri imenovanju Keka?
Nisem jih imel. Od samega začetka, ko je Matjaž prišel na čelo reprezentance, vidim, kako reprezentanca diha, zato velikih dilem pri sebi res nisem imel. Prav tako na NZS ne.

Je vsebina pogodbe močnejša?
Pogajanj okoli pogojev skorajda ni bilo, pogoji so ostali enaki. Dogovarjali smo se le o roku in tako praktično le podaljšali že obstoječo pogodbo.

Kako komentirate kritike Mirana Pavlina za naš mediji na račun Keka?
Vsak človek ima svoje mnenje in s tem, kar je povedal, se strinjam. Drugo je načelno vprašanje, ali je direktor mlajših selekcij primeren, da ocenjuje delo selektorja članske reprezentance. Sam selektor je takoj po končanih kvalifikacijah povedal, da z rezultati ni zadovoljen in da cilja nismo dosegli. Nič drugačno ni mišljenje zveze. Prav je, da se kritizira, a moramo biti tudi objektivni in predvsem iskati rešitve, kako biti boljši

Ste na skupnem kosilu zgladili spore?

Ni šlo za glajenje sporov, saj jih niti ni bilo. Smo odrasli ljudje in si brez zadržkov povemo kaj mislimo. Šli smo na skupno kosilo, na katera pa smo hodili tudi prej. Pogovarjali smo se o sestavi reprezentanc, oziroma strokovnega vodstva A reprezentance za bodoče obdobje in o delovanju in kompetencah direktorja reprezentanc v kontekstu vseh reprezentanc.

Se strinjate s Pavlinovo trditvijo, da se je izgubil kult reprezentance?
Delno, ne popolnoma. Ne strinjam se s tem, da zdajšnji igralci v reprezentanci ne bi želeli napraviti več, oziroma da ne dajo od sebe vsega, kar lahko, ter da je v preteklosti bilo nekaj več bojevitosti. Upam, da bomo s skupnimi močmi tudi na tem segmentu naredili bistveni korak naprej.

Vseeno se zdi, da je med navijači prisotne vse več apatije. Tudi reprezentančna tekma ni več tako velik dogodek kot je bil nekoč.
Primerjati obisk v času pred in med koronavirusno epidemijo nima smisla. Obiska na tekmah v zadnjih dveh letih so močno definirali ukrepi in protokoli za obisk športnih dogodkov. Res pa je, ko govorimo o normalni situaciji, da ko so rezultati reprezentance boljši, je tudi obisk neprimerno večji. Rezultati so generator obiska. Poglejte našo košarkarsko reprezentanco, ki je bila evropski prvak in obisk njihovih tekem v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu. Takrat, ko bodo rezultati dobri, bomo imeli stadion spet poln. Javnost ni indiferentna do reprezentance. Če bi to držalo, tudi zanimanja vas novinarjev ne bi bilo tolikšno. Prav tako ne bi bilo toliko komentarjev in negativnih odzivov

Kakšna je klima v slovenskem nogometu?
Ljudje imajo radi nogomet, a slovenska publika je “razvajena” zaradi velikih uspehov v preteklosti in zahteva dobre rezultate in dobre igre. Ko bomo v nogometu delovali bolj sistematično, bomo imeli tudi na stadionu več ljudi. Klima sicer ni slaba. Če bi Mura svoje tekme v konferenčni ligi igrala doma, bi bil stadion poln. Podobno velja tudi za Maribor, ko v Ljudskem vrtu igra mednarodne tekme. Naloga NZS je, da uredi korektne in regularne tekmovalne okvire in pogoje. Vodimo tekmovanja, prav tako opravljamo funkcije marketinga in trženja za lige, za prvo ligo smo za obdobje do leta 2024 iztržili šestkrat višji znesek kot v preteklosti, denar pa v celoti porazdelili po klubih za njihovo lažje delovanje, kar kaže da interes in zanimanje za ligo vsekakor je.

Veliko je slišati pohval zaradi izenačenega slovenskega prvenstva, koliko pa je kvalitete?
Liga je zelo izenačena in že tri zadnje sezone ključne odločitve padajo praktično v zadnjih krogih. Veliko se kritizira slovenski nogomet, a so se klubi v zadnjih šestih, sedmih letih štirikrat uvrstili v skupinske dele evropskih tekmovanj. Iz slabe lige to ne bi bilo možno. Uvrstitev Mure v konferenčno ligo ni plod naključja, da pa Mura premaga Tottenham je potrebna kvaliteta. Samo naključje ali samo sreča tega ne prineseta.

Vse je odvisno od posamezne sredine in njenega dojemanja načina dela. Logično je, da nekateri klubi po letih uspeha zaidejo tudi v krizo. A poglejte Maribor, ki je po manjši krizi po koncu jesenskega dela znova na vrhu. Klubi, ki imajo organizacijsko tradicijo in kakovost, se lahko po krizah tudi dvignejo. Res je, da odprt tekmovalni sistem omogoča manjšim klubom priti in obstati v 1.SNL vendar se pošteno in srčno borijo za vsako točko.

Kakšno je sporočilo, da hrvaški prvoligaš za svojo podružnico izbere slovenskega prvoligaša iz Radomelj?
Slabo. Sicer še ne poznam podrobnosti tega sporazuma in ali gre za dogovor o sodelovanju ali kakšno drugo povezovanje. Ne glede na to, da hrvaški nogomet cenim, pa z vsem dolžnim spoštovanjem menim, da hrvaška liga ni toliko dobra in močnejša od naše, da bi se to lahko dogajalo.

Slovenski klubi bi morali biti samozavestnejši, saj tekmujejo v zelo solidni ligi, zato se mi takšno povezovanje ni smiselno. Poslovni model naših klubov bi moral biti takšen, da priložnost ponujajo mlajšim igralcem, jih afirmirajo in jih nato prodajo v tujino. S tem bi lahko zelo napredovali. Da postanejo podružnica za odlaganje povprečnih igralce, ki niso dovolj dobri za klub hrvaške lige in s tem zavirajo pot naših nogometašev, pa ni prava rešitev. Če gre za takšno vrsto povezovanja, to za prihodnost Radomelj ne bo dobro.

Ali NZS moti, da se v javnosti že tri mesece nič ne ve o dogajanju v Olimpiji? Je to v redu?
Kaj se dogaja znotraj kluba kot organizacije in koliko informacij poda javnosti, je izključno stvar klubske politike. Naša licenčna komisija mora pridobiti vse ustrezne informacije in dokumente za tekmovanje, vse ostalo je stvar kluba. NZS je zveza, v katero so vključeni klubi. Nobenemu pa ne more odrejati ali diktirati, kako mora delovati oziroma poslovati ali kdo jih mora voditi. Dokler klub izpolnjuje vse naše zahteve v zvezi z tekmovanji, lahko pridobi tekmovalno licenco in lahko tekmuje.

Po prevzemu Olimpije se zdi, da lahko prvoligaša vodi vsakdo. Bi bili v 1. SNL potrebni strožji regulatorji?
Tu spet pridemo do tega, da je klub samostojna enota in da si člani društva sami izbirajo vodstvo. Dokler so zadeve znotraj regulatorjev, ne moremo ukrepati. Tako kot lahko vsak kupi podjetje, je enako v športnem kolektivu. Sistem določa ustroj, kaj morajo klubi imeti, katere pogoje izpolnjevati, da lahko dobijo licenco za tekmovanje, kdo bo v klubu na vodstvenih položajih, pa zveza nima vzvodov in o tem ne more odločati.

Tudi po precepljenosti naša liga v primerjavi z ostalimi ne blesti.
Ali pričakujete, da bo NZS zaukazala obvezno cepljenje?

Ne, le da pri tem vprašanju ne bi bila tako zadržana. Predsedniki ostalih zvez so se glede te tematike zelo jasno opredelili.
Klube pozivamo z večjim številom dopisov, ki smo jih naslovili nanje. O cepljenju odloča posameznik. Sam sem se, kot predsednik zveze, trikrat cepil in to javno poveda

Ste igralce tudi javno pozvali k cepljenju, kot je to napravil Sindikat profesionalnih igralcev Slovenije (Spins)?
To smo storili z dopisi klubom. Tudi prek naše spletne strani smo pozvali, da poskrbijo za svoje zdravje in se cepijo. A nekaj so pozivi, drugo pa realna dejstva. Res je, da je Spins dal javni poziv, ampak ali smo zaradi tega dosegli boljše rezultate precepljenosti?

Tu gre predvsem za pozitivno sporočilo, ki ga da organizacija javnosti.
Pozivov z več strani je bilo ogromno. Logično se mi zdi, da se vsak, ki skrbi za svoje zdravje in zdravje drugih, cepi. A na koncu nismo mi tisti, ki o tem odločamo, nimamo teh kompetenc in ne moremo nič ukazati, pa tudi nikomur odrekati njegove pravice, da se odloči sam.

Odgovor vaše zveze je bil, da ste za interpretacijo zdravstvenih vprašanj brez pristojnosti ali znanja.
Seveda. Za to so pristojni ustrezni strokovni organi države, kot sta NIJZ in zdravstvena komisija, zdravstveno ministrstvo. Vse, kar smo delali do sedaj smo delali v sodelovanju s temi organi, saj za drugo nismo pristojni

NZS ima zdravstveno komisijo.
Ja, imamo jo kot svetovalni organ, ampak ta komisija tudi nima pristojnosti na tem področju. Vaši zaključki so vaša stvar. Tu se razlikujemo v mnenjih. Po precepljenosti smo v prvi ligi na povprečju države, a slovenski nogomet ni samo slovenska prva liga. Imamo 50.000 registriranih nogometašev, med katerimi je večina mlajših. Kakšne vzvode ima NZS razen da javno poziva k cepljenju? Bom še zdaj javno pozval vse ljudi, ne le nogometaše, da se zaradi svoje osebne varnosti in varnosti drugih cepijo. Nimam teh zadržkov.

Kaj bo drugače v letu 2022?
Nisem Nostradamus, da bi imel kristalno kroglo (smeh, op. p.). Želel bi si dobrih predstav članske reprezentance v močni skupini lige narodov, s katerimi bi si priigrali obstanek v B skupini in si ustvarili podlago za naslednje kvalifikacije. Ženska reprezentanca je še vedno v dobrem položaju, da si zagotovi nastop v dodatnih kvalifikacijah svetovnega prvenstva. Dobrih nastopov in dobrega rezultata si želim na evropskem prvenstvu v januarju naši futsal reprezentanci, U17 pa uvrstitev na evropsko prvenstvo saj je v zelo dobrem položaju. Pa tudi, da bi koronavirus oslabel in da bi se življenje normaliziralo, klubi postali še bolj stabilni, obisk tekem pa se povečal. Veliko je želja. Kaj bo leto prineslo, pa ne ve nihče.

Kje se vidite leta 2024, ko bodo volitve za predsednika NZS?
Upam, da še vedno na delovnem mestu v podjetju s pripravami na upokojitev. Težko je govoriti o tem, saj je veliko odvisnega od zdravja in drugih dejavnikov. Moram pa priznati, da je vse skupaj zelo naporno. Že pred nastopom zdajšnjega predsedniškega mandata sem razmišljal, ali naj se zanj potegujem ali ne. Mislim, da je večja verjetnost, da takrat ne bom več kandidiral, a pustimo času čas.