Junak Chelseaja, ki je v polfinalu lige prvakov odpihnil 13-kratne evropske prvake, nogometaše Reala, je N'Golo Kante. Majhni Francoz z velikim srcem je nogometaš, ki mu prepevajo tudi nasprotniki.

“Raymonda imajo vsi radi (Everybody Loves Raymond v originalu),” je naslov komične ameriške televizijske serije o vsakdanu športnega kolumnista Roya Barona, ki so jo predvajali med letoma 1996 in 2005.

Če bi jo preslikali v nogometni svet, bi v njej glavno vlogo zlahka igral N’Golo Kante. Vezist Chelseaja, ki je bil za igralca tekme proglašen tako na polfinalni tekmi v Madridu kot tudi Londonu. Ne samo to, tudi na povratni tekmi osmine finala, ko so Londončani izločili Atletico Madrida in Jana Oblaka.

Na treh od šestih tekem Chelseaja v letošnjih izločilnih tekmah lige prvakov je bil torej najboljši nogometaš na igrišču vsega 168 centimetrov visoki in 70 kilogramov težki Francoz, ki se je v zadnjih tednih končno dobil to, kar si zasluži. Mesto v debatah o tem, da spada med najboljše na svetu.

Po težavah z zdravjem, ki jih je imel, je v zadnjem času ujel pravo formo in postal to, kar je bil do zdaj vselej, kadar je igral. Motor svoje ekipe na sredini igrišča, ki nesebično opravlja umazano delo za soigralce, a ob tem marsikaj naredi tudi pri izgradnji napadov. Nenazadnje je sodeloval tudi v akcijah za sredina gola Tima Wernerja in Masona Mounta na sredini igrišča.

Pohvale iz ust velikanov in navijačev

“Zame je najboljši vezist na svetu,” je o njem že pred časom povedal njegov nekdanji trener Frank Lampard.

“Neverjeten je. Prinaša kvantiteto, to je res, ampak še bolj pomembno je, da prinaša tudi veliko kvalitete. Te morda celo še veliko več,” je Kanteju polaskal še en trener, s katerim je sodeloval pri Chelseaju, novo okronani italijanski prvak z Interjem Antonio Conte.

“Na svojem igralnem položaju je eden najboljših nogometašev na svetu. O tem ni niti najmanjšega dvoma,” pravi francoski selektor Didier Deschamps.

“Fantastičen nogometaš in fantastičen fant. Na igrišču je kot podgana. Povsod je prisoten,” je o njem dejal nekdanji soigralec iz Chelseaja Eden Hazard, ki se je tokrat znašel na nasprotni strani, v dresu Real Madrida. In po tekmi zakuhal tudi mini škandal.

“Lahko teče v nedogled. Za vseh deset soigralcev,” pa je besede hvale svojemu soigralcu iz francoske reprezentance namenil kratek čas najdražji nogometaš vseh časov, zvezdnik Manchester Uniteda Paul Pogba.

Že nekaj časa je ponarodela simpatična prispodoba o tem, da je Zemlja v 71 odstotkih pokrita z vodo, preostalo pa pokriva na igrišču vseprisotni Kante. Ob opisovanju svojega priljubljenega nogometaša so si jo ob senzacionalnem pohodu na naslov angleškega prvaka leta 2015 prisvojili navijači Leicester Cityja.

Podobne hvalospeve na njegov račun boste slišali iz ust najrazličnejših deležnikov nogometnega sveta. Ne samo tistih, ki jim srce bije za Kantejeve ekipe. Pogostokrat malemu nasmejanemu ploskajo tudi pristaši in akterji preostalih klubov oziroma reprezentanc.

Prikupil se jim je z marsičem. Marsikateremu navijaču tudi z zgodbo o mini cooperju, ki ga je iz druge roke kupil ob prihodu na Otok ga vozi še danes. Nov model takšnega avtomobila stane 20, 30 tisoč evrov. On jih po podpisu nove pogodbe z Londončani leta 2018 v žep pospravi več kot 300 tisoč na teden.

Mimogrede, z njim se je med množicami navdušenih navijačev Chelseaja domov odpeljal tudi po sredinem zmagoslavnem večeru na Stamford Bridgu.

Velik plus, za vsako ekipo in vsakega trenerja

Ne samo z nalezljivim širokim nasmehom, ki ga boste na njegovem obrazu zagledali vsakič, ko ga boste videli izven nogometnih stadionov, Kante je srca milijonov navijačev iz nogometnega sveta osvojil predvsem z nesebično igro na igrišču in tudi z odnosom, ki ga kaže ob njem.

Pred časom je na Otoku hit postala zgodba o tem, da se je odzval vabilu enega od navijačev Arsenala in se pristašu Chelseajevega mestnega tekmeca pridružil na družinskem kosilu. Pozornost je zbudil tudi s presenečenjem, ki ga je pomagal pripraviti enemu od gorečih navijačev Chelseaja. Kante se je pojavil na njegovi poroki.

Ob velikih zmagoslavjih bo zadnji, ki se bo postavil pred fotografske in televizijske kamere. Po največji zmagi kariere, finalu svetovnega prvenstva 2018 v Moskvi, je bil zadnji od francoskih reprezentantov, ki se je slikal s prestižnim pokalom. Naj vendarle z njim stopi pred objektive, ga je spomnil rezervist Steven Nzonzi.

Ko je treba garati za ekipo in izpolnjevati naloge na igrišču, bo vedno prvi. “Vselej je natančno poslušal, kaj sem mu govoril. Po koncu mojega nagovora je le kratko odgovoril z ‘da’, stopil na igrišče in počel natanko to, kar sem mu naročil,” je o njem povedal njegov nekdanji trener Patrice Garande, ki ga je leta 2013 pripeljal v Caen in Kanteju ponudil podpis prve profesionalne pogodbe.

Odgovoren je do sebe in do drugih. To je nenazadnje lansko pomlad dokazal ob izbruhu pandemije novega koronavirusa, ko je kot edini nogometaš Chelseaja tudi po sprostitvi ukrepov vztrajal pri tem, da je treniral v osami. “Ne želim ogroziti svojega in življenja drugih,” je takrat povedal.

Da se z zdravjem ne gre igrati, ga je naučilo življenje. Leta 2018, malo po velikem zmagoslavju na svetovnem prvenstvu v Rusiji, je umrl njegov starejši brat. Istega leta je dramo doživljal tudi sam. Marca se je zgrudil in nezavesten obležal v garderobi Chelseaja. Poznejši zdravniški pregledi so k sreči pokazali, da s srcem nima težav.

Pot na vrh ni bila lahka, začel je z dna

Na žalost se je mnogo slabše končala družinska drama, ki jo je doživljal 17 let pred tem. Ko je bil star enajst let, je Kante namreč ostal brez očeta. Ta se je preživljal s pobiranjem smeti po Parizu.

Ob delu mu je v času svetovnega prvenstva 1998, ko so turisti po mestu za seboj puščali tone smeti, pomagal tudi takrat sedemletni Kante. Takrat je na televizijskih ekranih z občudovanjem opazoval takratnega francoskega kapetana Deschampa, kako je v zrak ponosno dvigoval najprestižnejši nogometni pokal. Dvajset let pozneje je Kanteja skupaj z Deschampom, tokrat v vlogi selektorjem, na Elizejskih poljanah ob novem naslovu svetovnih prvakov slavila vsa Francija.

Vmes je Kante skupaj z osmimi brati in sestrami živel v majhnem stanovanju v predmestju Pariza in mami, priseljenki, pomagal preživljati družino. Če je Kante danes prvi, ki pride na trening, in zadnji, ki z njega odide, je bilo takrat drugače. Kot otrok je pogosto zamujal na treninge lokalnega kluba JS Suresnes, pri katerem je začel nogometno pot. Ne zato, ker bi bil len, ampak zaradi tega, ker je na treninge prihajal neposredno s tržnice, kjer je mami pomagal prodajati sendviče.

Član JS Suresnesa, nižjeligaša s predmestja na zahodu Pariza, je ostal desetletje in z njim nastopal v deveti ligi. Čakal je na priložnost in to, da ga bo kdo opazil. Bil je na preizkušnjah pri Rennesu, Lorientu, Boulogneju in Sochauxu, a nikjer ni prepričal. Ko se je s sklonjeno glavo vračal domov, pa ni iskal izgovorov pri drugih. “Če jih nisem prepričal, potem pač nisem bil dovolj dober. Potrudil se bom, da naslednjič bom,” je bojda govoril takrat.

Potem ga je leta 2012 poklical takratni drugoligaš Boulogne, sprva v rezervno ekipo, nakar se je hitro prebil v najboljšo in začel vzpon do tam, kjer je danes. Leto pozneje je prestopil v Caen, se z njim prebil med prvoligaše in leta 2015 pristal pri Leicester Cityju. Z njim je osvojil naslov angleškega prvaka in si po enem letu prislužil 35 milijonov evrov vreden prestop v Chelsea.

Najboljši na svetu je že bil, bo zdaj postal še evropski prvak?

Na Stamford Bridgu igra peto leto, zbral je že več kot 200 nastopov in še enkrat postal angleški prvak. Osvojil je tudi pokal FA, v katerem bo imel za drugo lovoriko priložnost že kmalu, in zmagal v ligi Europa. Konec meseca bo v Istanbulu skušal postati še evropski klubski prvak.

Za Francijo igra od leta 2016. Na evropskem prvenstvu tistega leta, ko so Francozi prišli do finala, še ni bil nezamenljiv član Deschampsove enajsterice. Na svetovnem prvenstvu 2018 je na vseh sedmih tekmah Francije igral v začetni enajsterici, le na eni tekmi na igrišču ni ostal do konca. V finalu je z zelenice ob vodstvu Francije proti Hrvaški z 2:1 odkorakal v 55. minuti.

Pri 30 letih je pred njim še nekaj let igranja na najvišji ravni, ena od najpomembnejših tekem kariere pa pred njim. Po najprestižnejši reprezentančni lovoriki želi v žep pospraviti še največjo, ki jo ponuja klubski nogomet.

Če bo šlo, super. Če ne, pa pač ne. Majhen, prijazen, na igrišču pa neustavljiv, kot v eni izmed pesmi o njem prepevajo navijači. Ustavlja nasprotnikove napade, teče, podaja. Najbolj priljubljen nogometaš na svetu. N’Golo Kante.