Evropska Superliga, v kateri naj bi nastopali najbogatejši evropski nogometni klubi, je svoj konec dočakala po vsega dveh dneh. Kaj se je zgodilo, da je projekt, ki je v zadnjih dneh v središču svetovne javnosti, propadel?

V nedeljo zvečer so njeni ustanovitelji v svet poslali izjavo za javnost in s potrditvijo nastanka Superlige, o kateri se je govorilo že dolgo časa, stresli nogometni svet. V torek popoldne so ugotovili, da je njihov projekt ekspresno propadel. Ostala sta le še Barcelona in Real Madrid.

Vmes je minilo 48 ur zakulisnih igric, težkih besed in tišine. Pa tudi tesnobe nogometnih deležnikov z vsega sveta. Ne samo navijačev, tudi lastnikov, funkcionarjev, trenerjev in nogometašev.

Da so Superligo v svet lansirali v nedeljo, na predvečer zasedanja Uefe v Švici, kjer so vodilni ljudje evropskega nogometa predstavili nov format lige prvakov in svojih preostalih tekmovanj, zagotovo ni naključje.

To, na kakšen način so zadevo spravili v javnost, se zdi, kot da bi bilo.

Zelo nespretna komunikacija in kup vprašanj

Da ustanavljajo novo tekmovanje, so sporočili s polnočno izjavo za javnost, v kateri so pisali o ideji, ki bo izboljšala svetovni nogomet, a je konkretno niso predstavili. Ostal je kup neodgovorjenih vprašanj.

Predstavili so tekmovanje z 20 klubi, med katerimi naj bi bilo 15 ustanoviteljev, ki bodo imeli mesto v ligi zagotovljeno, in pet klubov, ki se bodo tja uvrstili.

• Zakaj je ustanoviteljev 15, če jih je udeležbo potrdilo le 12? Na kakšen način se bo v tekmovanje uvrstila preostala peterica?
• Zakaj zraven ni vseh trenutno najbogatejših evropskih klubov? V Nemčiji bo evropski prvak Bayern po novem z naslova televizijskih pravic prejemal pet odstotkov manj denarja. V Franciji je po aferi s prodajo pravic za prenos, ki je nastala v tamkajšnji najboljši ligi, mnogo izgubil evropski podprvak in letošnji polfinalist lige prvakov PSG. Logično bi bilo, da bi Münchenčani in Parižani želeli zraven, pa jih ni. Čeprav so bili povabljeni. Zakaj? Odgovora pri Superligi niso ponudili.
• Eden glavnih ciljev ustanoviteljev zloglasnega tekmovanja je bil, da nogomet popularizirajo izven Evrope, a se niti glede tega, v kakšnih terminih bodo tekme, niso zedinili. Ko Američan v Los Angelesu pije jutranjo kavo, Japonec v Tokiu že spi. Kako mislijo rešiti to zagato?
• Kakšna bo ženska superliga, ki so jo bežno omenili? In zakaj v njej ni ekipe Lyona, evropskih prvakinj zadnjih pet sezon?
• Omenjene ni bilo niti strategije razvoja nogometa v predelih sveta, kjer še ni razvit.
• Kako bo dvanajsterica evropskih superbogatašev motivirana za nastopanje v domačih tekmovanjih, če jim te rezultatsko ne bodo prinašali ničesar, finančno pa precej manj, kot jim ponujajo zdaj oziroma bi jim v Superligi?
• Super liga je obljubila trikrat več denarja za vse sodelujoče in prek 300 milijonov evrov bonusa za ustanovitelje. Tega, kako in predvsem s kom bo tekmovanje tržila, ni povedala. Kdo bi dobil pravice za prenose tekem, namreč ni znano.

Čeprav za zadevo stoji ameriška banka JP Morgan, njeni milijarderji in še nekaj morskih psov iz poslovnega, pa tudi športnega sveta, se zdi, da je bil nedeljski nogometni prevrat nepremišljen.

Agencija InHouse Comunications, ki je delala na promociji tekmovanja, njena šefica je nekdanja uslužbenka britanske vlade Katie Perrior, je skupaj z ustanovitelji na čelu z glavnimi med njimi povsem pogorela.

Bizaren intervju Florentina Pereza

Od ustanoviteljev Superlige se je po objavi namere o novem tekmovanju javil samo njen predsednik. To je storil na precej neposrečen način.

“To tekmovanje smo ustanovili, da bi rešili svetovni nogomet,” je povedal predsednik Real Madrida Florentino Perez o ideji, ki je zorela že dlje časa, nenazadnje jo je sam omenjal že leta 2009.

Edini intervju po objavi več milijard vrednega projekta, ki je v zadnjih dneh zasenčil celo pandemijo novega koronavirusa, je dal za lokalno špansko televizijsko postajo El Chiringuito de Jugones. Precej bizarno.

Niti so vlekli Španec in trije Angleži v lasti Američanov

Ni skrivnost, da so si ob njem za novo tekmovanje prizadevali tudi angleški klubi, ki so nezadovoljni že nekaj časa. Nenazadnje so lani poizkusili s projektom Big Picture, ki bi na novo razporedil finančno moč v angleškem klubskem nogometu. Seveda na bolje za najbogatejše. Požrešni so predvsem tisti z ameriškimi lastniki.

Joel Glazer (Manchester United), Stan Kroenke (Arsenal) in John W. Henry (Liverpool) so prepričani, da Uefa denarja, ki ga prinašajo v evropsko nogometno blagajno, ne trži dovolj dobro in iz denarne pogače trga prevelike kose.

Lastniki klubov so o velikem načrtu vedeli veliko, njihovi podrejeni bolj malo.

Lastnik Manchester Cityja je City Football Group iz Združenih arabskih emiratov, za katerim stoji Šejk Mansour, Tottenham je v lasti britanskega podjetja Enic Group, večinski lastnik Atletico Madrida je Miguel Angel Gil Marin, nad Juventusom bdi družina Agnelli, Milan je v lasti ameriškega podjetja Elliot Managment Corporation, njegov mestni tekmec Inter pa je v rokah kitajskega Suninga, če vas morda zanima.

Nogometni svet se je v ponedeljek zbudil v kaos

Izvršni direktor Manchester Cityja Ferran Soriano je v ponedeljek dejal, da je za aktiviranje Superlige izvedel šele v nedeljo.

Še precej bolj zmedeno so novico v njegovem klubu in tudi drugod dočakali akterji po lestvici navzdol.

Trenerju Manchester Uniteda Ole Gunnar Solskjear je na uho prvič prišla pred nedeljsko tekmo z Burnleyjem.

Precej zmedeno so jo dočakali tudi preostali nogometni deležniki na čelu z navijači. Nastal je kaos.

Pri Uefi so še pred nedeljsko polnočno naznanitvijo, ko Superliga ni bila uradno ustanovljena, v javnost poslali izjavo, v kateri so zagrozili, da bodo odpadnike izključili iz njenih tekmovanj. Klubskih in tudi reprezentančnih.

“Pohlep je tako velik, da uničuje vse vrednote. Okoli mene so bile očitno kače,” je bil dan za tem na novinarski konferenci oster Aleksander Čeferin, ki so ga pri Uefi zapustili številni tesni sodelavci, predsedniki superligašev, ki so stopili na drugi stran.

Razočaral ga je predvsem Andrea Agnelli. Predsednik Juventusa, s katerim sta postala velika prijatelja, se v nedeljo ni odzival na njegove klice. Čeferin ga je skušal priklicati celo prek njegove žene, a ni uspel.

Začetek konca Superlige na Otoku

Po svetu je završalo. Navijači so protestirali, najbolj goreče prav v srcu Superlige. Na Otoku.

Oglasil se je celo tamkajšnji politični vrh. “Če bo treba, bomo spremenili tudi zakonodajo, da to preprečimo,” je dejal britanski premier Boris Johnson. Na njegovo stran je stopil celo glavni predstavnik njegove opozicije, vodja britanskih laburistov Keir Starmer, sicer Johnsonov velik kritik.

Pred ponedeljkovo tekmo z Leeds Unitedom je to, da se z odločitvijo svojega kluba ne strinja, jasno povedal tudi trener Liverpoola Jürgen Klopp.

Manchester Unitedu so hitro zažugale legende. Nočni čustven izpad Garryja Nevilla je postal spletni hit. Z besedami neodobravanja se je javil tudi sir Alex Ferguson.

V torek se je na zoom sestanku dobilo 14 članov angleške premier lige. Šest prebežnikov so ostro obsodili in predlagali ostre kazni. Podprli so jih tudi pri angleški nogometni zvezi FA.

Britance je ganila izpoved navijača Manchester Uniteda, ki je v eter radia BBC jokal in lastnike svojega ljubljenega kluba spomnil, da je ekipa legendarnega Matta Busbyja, ki je leta 1958 umrla v letalski nesreči, strmoglavila na poti na evropsko tekmo.

Nestrinjanje je jasno izrazila tudi županja Liverpoola Wendy Simon in napisala pismo lastnikom vseh 12 klubov.

Legendarni nekdanji napadalec Liverpoola Kenny Dalglish se je zadrl: “Ustavite Superligo!”

Začeli so se oglašati tudi nogometaši in trenerji. Protestirali so klubi z vsega sveta. Nenazadnje so na nestrinjanje s Superligo opozorili celo domžalski nogometaši.

Medtem je Čeferin v novem odmevnem nastopu Angležem ponudil roko sprave in jim sporočil: “Vrnite se, ni še prepozno.”

Že res, da obstajajo analize, ki pravijo, da si večina nogometnega sveta želi gledati predvsem super derbije. Toda ko so videli, na kakšen odziv, ki je presegel meje nogometnega sveta, so naleteli – angleški klubi pa so to videli od blizu in najbolje -, so se otoškim ustanoviteljem novega tekmovanja zatresle noge.

Najprej Chelsea, potem kot domine še preostali

Chelsea je odšteval ure do tekme z Brightonom. Pred njo so klubske telefonske linije gorele. V klubu so sestankovali z navijači, opazovali ogorčenje svetovne javnosti in se kot prvi odločili, da izstopajo.

Med pobudniki take poteze je bil predvsem ruski milijarder Roman Abramovič, ki ideji bojda tako ali tako ni bil najbolj naklonjen. Protesti, pred stadionom Stamford Bridge se je zbralo okoli tisoč navijačev, so njegovo odločitev le potrdili. Chelsea je svojo odločitev uradno potrdil kot drugi, a jo prvi sprejel.

Pri Manchester Cityju so smer, v katero bodo šli, nakazali že v torek popoldne. Precej nenavadno je bilo namreč spremljati intervju s Josepom Guardiolo, ki so ga na stadionu Etihad objavili na klubskih kanalih, v njem pa je Španec kritiziral odločitev lastnikov svojega kluba.

Club statement.https://t.co/GeNQZn8091

— Manchester City (@ManCity) April 20, 2021

Ob 22.23 je City kot prvi uradno naznanil, da v Superligo ne namerava vstopiti. Izjavi, dolgi vsega 25 besed, so sledili odzivi številnih. Med prvimi se je skorajda istočasno javil Cityjev zvezdnik Raheem Sterling. “Nasvidenje!” je napisal. Kratko in jedrnato se je s kančkom sarkazma poslovil od Superlige.

“Navdušen sem, da je City nazaj. Vesel sem, da bomo s tem klubom še naprej delali za boljšo prihodnost nogometa,” se je malo pozneje oglasil tudi Čeferin.

Potem so klubi začeli padati kot domine. Chelsea, Arsenal, Manchester United, Liverpool, Tottenham …

Po nogometnem Brexitu so se danes z zemljevida Superlige izbrisali še Španci in Italijani. Ob 11:40 Atletico, ob 12:00 je sledila objava Interja, ob 13:24 Milana in ob 13:36 še Juventusa.

Barcelona in Real Madrid sta še edina kluba, ki se nista oglasila. Zanimivo, to sta tudi edina kluba med “superligaši”, ki nista lastniška kluba, o njunem delovanju namreč odločajo navijači. Zagotovo bosta to storila kmalu.

El clasico je super stvar, a ne tako super, da bi ga gledali vsak teden. Superliga 2021, nogometni fiasko stoletja, je končana.

Toda ne veselimo se prehitro. Ne bodite niti najmanj presenečeni, če bomo o Superligi govorili tudi v letih 2022, 2023, 2024 … Pa četudi se bo ta morda skrivala pod drugim imenom.