Na prvega pravega kralja s krono Slovenci čakamo že 32 let

FOTO: Profimedia, Guliverimages. MONTAŽA: Uroš Skaza.

Naslednji teden se bo z izločilnimi deli nadaljevala liga prvakov. Slovenci imamo v njej v sezoni 2023/24 tri nogometaše. Ob tej priložnosti smo pokukali v zgodovino najmočnejšega klubskega tekmovanja na svetu in izbrskali vse, kar so v njem do zdaj postorili Slovenci.

Benjamina Šeška in Kevina Kampla z RB Leipzigom v torek čaka prva tekma osmine finala proti rekorderju tekmovanja, 14-kratnemu evropskemu prvaku Real Madridu.

Jan Oblak se bo z Atletico Madridom prihodnji teden pomeril proti lanskoletnemu finalistu, trikratnemu zmagovalcu lige prvakov Inter Milanom.

Vsi trije slovenski nogometaši v tej sezoni v svojih klubih igrajo pomembne vloge. Oblak je za Atletico, ki je v svoji skupini prehitel rimski Lazio, Feyenoord in škotski Celtic, odigral vse minute.

Resda le dvakrat od prve minute, a Šeško je zaigral na vseh šestih tekmah za Leipzig, ki je v skupinskem delu zaostal za evropskim prvakom Manchester Cityjem, prehitel pa beograjsko Crveno zvezdo in švicarskega prvaka Young Boys. Dosegel je dva gola.

Kampl, ki se je v začetni enajsterici Leipziga znašel trikrat, je odigral pet tekem, a zbral več minut (278) od mladega slovenskega napadalca (228). V statistiko je vpisal dve asistenci.

Dovolj o tej sezoni, kakšna je zgodovina slovenskih nastopov, dosežkov in rekordov v ligi prvakov od leta 1992, odkar jo v novem formatu poznamo pod tem imenom?

Jan Oblak ima z naskokom največ nastopov v ligi prvakov. FOTO: Profimedia.

Začnimo z nastopi

Do zdaj je v ligi prvakov nastopilo 48 slovenskih nogometašev, če ne upoštevamo legendarnega Brazilca Marcosa Tavaresa in Makedonca Agima Ibraimija, ki imata prav tako slovenski državljanstvi, a ju v tem primeru nismo šteli za Slovenca.

Na prvi slovenski nastop v zgodovini tekmovanja smo morali čakati kar pet let.

Ledino je oral kdo drug kot Zlatko Zahović, ki je 11. septembra 1996 kot prvi Slovenec v ligi prvakov zaigral na San Siru v 1. krogu skupinskega dela sezone 1996/97 ob zmagi Porta nad Milanom s 3:2. Na tej tekmi se je izkazal z dvema asistencama.

Po številu nastopov in odigranih minut je nesporni slovenski kralj Jan Oblak, ki v ligi prvakov igra že jubilejno deseto sezono. Zbral je že 80 tekem in 7.237 minut igre.

Več kot enkrat več od drugega na tej lestvici Kevina Kampla, ki v ligi prvakov nastopa deveto sezono. Do zdaj je v njej zbral 3.151 minut igre.

Tretji na tej lestvici je Samir Handanović, ki je do konca kariere zbral 26 tekem, vse med vratnicama milanskega Interja, čeprav je v ligi prvakov debitiral šele po dopolnjenem 34. letu starosti.

Zlatko Zahović je še vedno rekorder po številu golov. FOTO: Profimedia.

Kako je z zadetki?

Do zdaj je v ligi prvakov gole zabilo le devet slovenskih nogometašev.

Prvega, pod katerega je podpisan Slovenec, smo dočakali 30. oktobra 1996. Tudi zanj je poskrbel Zlatko Zahović, ko je zabil prvi gol pri zmagi Porta nad Rosenborgom s 3:0 v skupinskem delu sezone 1996/97.

Rekorder po številu zadetkov v slovenski reprezentanci je najboljši tudi med slovenskimi strelci v ligi prvakov. Dosegel je 11 golov, zabijal jih je v majicah treh klubov (8 za Porto, 2 za Olympiacos in 1 za Valencio).

Zanimivo pa je, da ZZ Top ni najboljši, ko beseda nanese na minute, ki jih je v ligi prvakov v povprečju potreboval za gol (zadel je na vsakih 222 minut).

V tem pogledu ga prekašata Josip Iličić, ki je 7 golov dosegel v 1.043 minutah igre (povprečje 149 minut), in tudi sin Luka Zahović, ki je resda zabil samo en gol, a mu je ta uspel v vsega 187 minutah, ki jih je na igrišču preživel.

Josip Iličić po štirih golih pred praznimi tribunami Mestalle. FOTO: Profimedia.

Ob Zahoviću starejšemu in Iličiću so le še trije Slovenci v elitnem evropskem klubskem tekmovanju dosegli več kot en gol.

Kevin Kampl (enega za Leipzig in enega za Bayer Leverkusen), Šeško (oba za Leipzig) in Damjan Bohar (oba za Maribor) so zadeli dvakrat.

Več kot en gol na eni tekmi lige prvakov sta dosegla le dva Slovenca. Zahović je dvakrat v polno meril na tekmah proti zagrebškemu Dinamu in Ajaxu iz Amsterdama v majici Porta v skupinskem delu sezone 1998/99, v kateri je bil po prvem delu tekmovanja celo najboljši strelec tekmovanja.

Šova Iličića na Mestalli, kjer je na povratni tekmi osmine finala 2019/20 na eni tekmi za Atalanto zabil kar štiri gole Valencii, se verjetno spominjate vsi.

Najmlajši, najstarejši …

Najmlajši slovenski debitant je Benjamin Šeško, ki je 14. septembra 2021 kot član Salzburga na tekmi proti Sevilli zaigral, ko je bil star vsega 18 let, 3 mesece in 14 dni.

S tem je za dobrega pol leta prehitel Luko Zahovića (18 let, 10 mesecev in 2 dni) in Petra Stojanovića (18 let, 11 mesecev in 10 dni). Oba sta debitirala kot člana Maribora.

18-letni Benjamin Šeško ob debiju v ligi prvakov v Sevilli. FOTO: Profimedia.

Mimogrede, v ligi prvakov sta prvič kot najstnika zaigrala še dva slovenska nogometaša, in sicer Jaka Bijol za moskovski CSKA, ko je bil star 19 let, 7 mesecev in 14 dni, ter Martin Kramarič v majici Maribora (19 let, 9 mesecev in 30 dni).

Najstarejši slovenski nogometaš v elitni evropski ligi je Jasmin Handanović, ki je bil na tekmi zadnjega kroga skupinskega dela proti Sevilli 6. decembra 2017 star 39 let, 10 mesecev in 8 dni.

Drugi na tej lestvici je Samir Handanović, ki je bil 8. marca 2022 na povratni tekmi osmine finala med Liverpoolom in Interjem star 37 let, 7 mesecev in 22 dni.

Tretji najstarejši je Marko Šuler, ki je imel na isti tekmi med Sevillo in Mariborom kot manj znani od bratrancev Handanović 34 let, 8 mesecev in 27 dni.

Veselje Luke Zahovića po golu v mreži lizbonskega Sportinga. FOTO: Profimedia.

Pa strelci? Najstarejši slovenski strelec v ligi prvakov je 2. novembra 2021 pri remiju Atalante z Manchester Unitedom z 2:2 v skupinskem delu postal Josip Iličić. Takrat je bil star 33 let, 9 mesecev in 4 dni.

Najmlajši med strelci v zgodovini tekmovanja je Luka Zahović, ki je zadel ob debiju 17. septembra 2014 in Mariboru prinesel remi z 1:1 proti lizbonskemu Sportingu v Ljudskem vrtu z 1:1. Na dan tekme je imel 18 let, 10 mesecev in 2 dneva.

Slovenski rekorderji v ligi prvakov:

Največ tekem: Jan Oblak (80)

Največ golov: Zlatko Zahović (11)

Največ asistenc: Kevin Kampl (8)

Najmlajši igralec: Benjamin Šeško (18 let, 3 meseci, 14 dni)

Najstarejši igralec: Jasmin Handanović (39 let, 10 mesecev, 8 dni)

Kaj pa klub(i)?

Od slovenskih klubov je do zdaj v ligi prvakov nastopal le en, in to trikrat. Seveda govorimo o Mariboru, ki je pod vodstvom Bojana Prašnikarja tam prvič nastopil v nepozabni sezoni 1999/2000 in že v prvi tekmi prišel tudi do edine dozdajšnje zmage, ko je 14. septembra 1999 v prvem krogu skupinskega dela z 1:0 v Kijevu šokiral tamkajšnji Dinamo. Strelec zgodovinskega prvega gola za slovenski klub je postal Ante Šimundža.

Maribor na Anfieldu v Liverpoolu 1. novembra 2017. FOTO: Profimedia.

Na naslednjih štirih tekmah v tisti sezoni je Maribor izgubil, za konec pa v Leverkusnu remiziral z Bayerjem. Do konca tekmovanja je uspel zadeti le še enkrat.

V sezoni 2014/15, prav pod vodstvom Šimundže, se je Maribor po 15 letih vrnil v ligo prvakov in v skupini skupaj s Schalkejem, Chelseajem in Sportingom osvojil tri točke. Ob Sportingu je remiziral še v gosteh pri Schalkeju in doma s Chelseajem.

Darko Milanič je ligo prvakov kot zadnji v Maribor (in Slovenijo) pripeljal v sezoni 2017/18, ko so v Ljudskem vrtu gostovali Liverpool, Sevilla in moskovski Spartak. Vijoličasti so tudi takrat iztržili tri točke, a niti enkrat niso uspeli zmagati. Remizirali so doma in v gosteh proti Spartaku ter doma proti Sevilli.

Maribor je v ligi prvakov v 18 nastopih torej enkrat zmagal, sedemkrat remiziral in desetkrat izgubil.

Maribor v ligi prvakov:

14. september 1999:
Dinamo Kijev – Maribor 0:1

22. september 1999:
Maribor – Bayer Leverkusen 0:2

29. september 1999:
Lazio – Maribor 4:0

19. oktober 1999:
Maribor – Lazio 0:4

27. oktober 1999:
Maribor – Dinamo Kijev 1:2

2. november 1999:
Bayer Leverkusen – Maribor 0:0

17. september 2014:
Maribor – Sporting Lizbona 1:1

30. september 2014:
Schalke – Maribor 1:1

21. oktober 2014:
Chelsea – Maribor 6:0

5. november 2014:
Maribor – Chelsea 1:1

10. december 2014:
Sporting Lizbona – Maribor 3:1

10. december 2014:
Maribor – Schalke 0:1

13. september 2017:
Maribor – Spartak Moskva 1:1

26. september 2017:
Sevilla – Maribor 3:0

17. oktober 2017:
Maribor – Liverpool 0:7

1. november 2017:
Liverpool – Maribor 3:0

21. november 2017:
Spartak Moskva – Maribor 1:1

6. december 2017:
Maribor – Sevilla 1:1

Kako je šlo Slovencem?

Kot da bi Srečko Katanec, ki je s Sampdorio na kultnem Wembleyju v Londonu po podaljških proti Barceloni leta 1992 izgubil zadnji finale pod takrat še starim imenom tekmovanja, pokalom državnih prvakov, napovedal, kakšna bo slovenska prihodnost v ligi prvakov.

Takole je Oliver Kahn obranil enajstmetrovko Zlatku Zahoviću v finalu leta 2001. FOTO: Guliverimages.

Resda sta bila na seznamu Interja, ki je leta 2010 pod vodstvom Joseja Mourinha na Santiagu Bernabeu v Madridu postal evropski prvak, toda Rene Krhin in Vid Belec v tisti sezoni za milanskega nogometnega velikana v Evropi nista odigrala niti minute, zato ju ne bomo upoštevali.

Najbližje tega, da bi se dotaknila znamenitega pokala z "ušesi", sta bila dva slovenska nogometaša (lani je bil v finalu tudi Samir Handanović z Interjem, a tudi on v Evropi v prejšnji sezoni ni odigral niti minute).

V finalu je kot prvi Slovenec zaigral Zlatko Zahović v sezoni 2000/01, ko je z Valencio po enajstmetrovkah izgubil proti Bayernu Münchnu na San Siru v Milanu. Bil je tragični junak finala, v katerem je na igrišče prišel v drugem polčasu. Po koncu podaljškov z enajstih metrov namreč ni zadel.

Enajstmetrovke so bile usodne tudi za Jana Oblaka v finalu sezone 2015/16, ko je z Atletico Madridom izgubil proti mestnemu tekmecu Realu. Usoda je hotela, da je bila tudi ta tekma na kultnem San Siru.

Veselje Cristiana Ronalda in v ozadju žalost Jana Oblaka ob razpletu finala leta 2016. FOTO: Guliverimages.

Oblak je tudi nogometaš, ki ima v ligi prvakov največ uspeha od vseh Slovencev. V polfinalu je z Atleticom zaigral še v sezoni 2016/17 in bil z njim še trikrat četrtfinalist.

V polfinalu je v pandemijskem letu v "mehurčku" v Lizboni z Leipzigom v sezoni 2019/20 zaigral tudi Kevin Kampl. Takrat je o potniku v finale odločala le ena tekma.

V četrtfinalu je bil še enkrat tudi Zlatko Zahović, in sicer s Portom v sezoni 1996/97, pa tudi Josip Iličić z Atalanto v sezoni 2019/20, čeprav je res, da zaradi psihičnih težav na četrtfinalnih tekmah proti Leipzigu ni zaigral.

Osmina finala? Ob vseh naštetih smo v njej videli še Mirnesa Šišića z Olympiacosom v sezoni 2007/08, Valterja Birso z Milanom v sezoni 2014/15, Samirja Handanovića z Interjem v sezoni 2021/22 in Benjamina Šeška s Salzburgom v sezoni 2021/22.

Medtem ko imajo naši sosedi Hrvati kup nogometašev, ki so že postali evropski prvaki, in skoraj vsako sezono vsaj enega, ki je zaigral v finalu, Slovenci z evropsko krono torej nismo dočakali še niti enega.

Nanj zdaj čakamo že 32 sezon. Bi se to lahko spremenilo letos? Benjamin, Jan in Kevin, oder je vaš.

Dosežki Slovencev v ligi prvakov:

Finale: Zlatko Zahović 2000/01 (Valencia), Jan Oblak 2015/16 (Atletico)

Polfinale: Jan Oblak 2016/17 (Atletico), Kevin Kampl 2019/20 (Leipzig)

Četrtfinale: Zlatko Zahović 1996/97 (Porto), Jan Oblak 2014/15 (Atletico), Josip Iličić 2019/20 (Atalanta), Jan Oblak 2019/20 (Atletico), Jan Oblak 2021/22 (Atletico),

Osmina finala: Mirnes Šišić 2007/08 (Olympiacos), Valter Birsa 2013/14 (Milan), Kevin Kampl 2016/17 (Bayer), Jan Oblak 2018/19 (Atletico), Josip Iličić 2020/21 (Atalanta), Kevin Kampl 2020/21 (Leipzig), Jan Oblak 2020/21 (Atletico), Samir Handanović 2021/22 (Inter), Benjamin Šeško 2021/22 (Salzburg), Kevin Kampl 2022/23 (Leipzig)

Skupinski del: Zlatko Zahović 1997/98 (Porto), Zlatko Zahović 1998/99 (Porto), Darko Milanič 1998/99 (Sturm Gradec), Darko Milanič 1999/00 (Sturm Gradec), Maribor 1999/00, Zlatko Zahović 1999/00 (Olympiacos), Miran Pavlin 2001/02 (Porto), Nastja Čeh 2002/03 (Club Brugge), Nastja Čeh 2003/04 (Club Brugge), Mile Ačimović 2005/06 (Lille), Valter Birsa 2010/11 (Auxerre), Nejc Skubic 2011/12 (Otelul Galati), Maribor 2014/15, Roman Bezjak 2014/15 (Ludogorec), Kevin Kampl 2015/16 (Bayer), Branko Ilić 2015/16 (Astana), Petar Stojanović 2016/17 (Dinamo Zagreb), Miha Mevlja 2016/17 (Rostov), Andraž Šporar 2016/17 (Basel), Benjamin Verbič 2016/17 (Köbenhavn), Maribor 2017/18, Jan Oblak 2017/18 (Atletico), Kevin Kampl 2017/18 (Leipzig), Samir Handanović 2018/19 (Inter), Jaka Bijol 2018/19 (CSKA Moskva), Petar Stojanović 2019/20 (Dinamo Zagreb), Samir Handanović 2019/20 (Inter), Samir Handanović 2020/21 (Inter), Miha Blažič 2020/21 (Ferencvaroš), Benjamin Verbič 2020/21 (Dinamo Kijev), Benjamin Verbič 2021/22 (Dinamo Kijev), Kevin Kampl 2021/22 (Leipzig), Josip Ililić 2021/22 (Atalanta), Jan Oblak 2022/23 (Atletico), Benjamin Šeško 2022/23 (Salzburg).