Obračajmo, kakor želimo: naslov Olimpije je senzacija

Foto: Aleš Fevžer

In vendarle ga imajo. Nogometaši ljubljanske Olimpije so po zmagi nad Radomljami tudi dokončno prvaki Prve lige Telemach za sezono 2024/2025. Čeprav so sodili v širši krog favoritov, Ljubljančani še zdaleč niso bili kandidat številka ena. Glede na razmerja moči v slovenskem nogometu, je njihovo končno slavje pravzaprav senzacija.

Pred natanko letom dni je ljubljanska Olimpija doživljala eno najtežjih obdobij svoje moderne zgodovine. Zmaji so v zadnji dve tekmi sezoni vstopili brez trenerja, saj se je s klopi poslovil domačin Zoran Zeljković, začasno pa je njegovo funkcijo prevzel kar športni direktor Goran Boromisa. Manever se ni izkazal kot uspešen, Ljubljančani so izgubili derbija proti Mariboru in Bravu ter sezono končali na tretjem mestu Prve lige Telemach.

In potem je prišel Victor Sanchez. Ko je nekdanji nogometaš madridskega Reala ob svojem prihodu odločno napovedal, da želi Olimpijo spremeniti v stroj za doseganje zmag, so mu verjeli le redki. Realnost je bila pač takšna, da so bili zmaji v družbi bogatega in uspešnega Celja ter s turškim kapitalom podprtega Maribora Anteja Šimundže označeni šele kot favorit številka tri za domačo krono. Na to, da bi lahko skozi kvalifikacije za konferenčno ligo zeleno-beli pustili močnejši evropski pečat, pa tako ali tako ni računal nihče.

Sanchez je ekspresno ustvaril stroj za zmage

A zmaji so vsem zaprli usta. Olimpija je dobila uvodnih šest tekem pod vodstvom Sancheza – tri domače in tri evropske. Prvič je remizirala sredi avgusta v Domžalah, prvič pa izgubila šele 3. oktobra, ko jo je v ligaškem delu konferenčne lige, v katero so se Ljubljančani uvrstili po epski zmagi proti Rijeki, premagal bundesligaš Heidenheim.

Sledil je še prvenstveni poraz proti Kopru, a ko se je zdelo, da je Olimpija zapadla v krizo, je kljub napornemu ritmu tekem vse do konca jeseni izgubila le še enkrat, ko je bil v konferenčni ligi boljši Cercle Brugge. Pod potegnjeno črto pa je bil prvi del sezone za klub iz prestolnice preprosto sanjski. Zmaji so se prvič v zgodovini uvrstili v izločilne boje evropskega tekmovanja, v domačem prvenstvu pa so enajstkrat zmagali, šestkrat remizirali in le enkrat izgubili. Lestvica je bila jasna, Olimpija je imela ob vstopu v novo leto šest točk prednosti pred zasledovalci.

Olimpija je prvenstvo dobila na majhnih tekmah

Tudi v drugem delu sezone je Olimpija dolgo suvereno ohranjala prednost pred tekmeci. Ne toliko na račun lastne suverenosti, forma zmajev je po izpadu v ‘play-offu’ izločilnih bojev konferenčne lige proti banjaluškemu Borcu precej padla, a veliko težav so imeli tudi njeni konkurenti. Predvsem Maribor in Celje sta v prvenstvu dragocene točke izgubljala na ‘majhnih tekmah’, Olimpija pa je ravno te dvoboje kot po pravilu dobivala.

In tako se je znova potrdilo pravilo, da se prvenstvo osvaja ravno na teh ‘majhnih tekmah’. Zmaji so tako državni prvaki, čeprav niso dobili niti enega večnega derbija, še več, dva so celo izgubili, a ko se na koncu seštejejo točke, vse to postane precej nepomembno.

In zdaj vprašanje, kaj sledi naslovu?

Še enkrat pa velja poudariti, da je glede na stanje ljubljanskega prvoligaša pred sezono in predvsem (finančnega) razmerja moči v slovenskem nogometu naslov Olimpije senzacija. Senzacija, ki je plod izvrstne selekcije nogometašev, sestave kadra in jasno izbire trenerja. Skratka, Goran Boromisa je v svoj športno-direktorski življenjepis dodal novo veliko zvezdico, ki ji bo poleti dal še enega, dva ali tri odmevne prestope oziroma prodaje.

Jasno je namreč, da bo prodaja Raula Florucza zajadrala nekam v sfere aktualnega slovenskega prestopnega rekorda, ki je nastavljen na približno pet milijonov evrov, zelo verjetna je tudi prodaja vratarja Matevž Vidovška, kaj lahko se korak naprej v karieri uresniči tudi Marcelu Ratniku.

In po osvojenem naslovu se tako v Stožicah znova odpira vprašanje, kako naprej. Kar lahko hrabri navijače zeleno-belih, ki so se sicer v minulih leti navadili, da lovoriki vselej sledi turbulentna sezona, je dejstvo, da klubsko vodstvo načrtuje povečanje proračuna. To pa je nekaj, kar je v tekmi s Celjani in Mariborčani, da o evropskih izzivih niti ne govorimo, ni le dobrodošlo, ampak nuja.