Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Gianni Infantino preživlja svoje najbolj viharno obdobje od prihoda na predsedniški stolček Mednarodne nogometne zveze (Fifa) leta 2016. A ambiciozni Švicar, ki se je na vrh zavihtel z obljubami o preglednosti in reformah, je sčasoma postal prispodoba samovoljnega vladarja, ki uživa v soju žarometov. Spoznajte ozadje moža, ki po seriji kontroverznih potez zdaj bije bitko za svoj obstanek.
Nobenega dvoma ni, da je Gianni Infantino v teh dneh daleč najbolj osovražena oseba v svetu nogometa. Švicar si je z eno samo potezo nakopal jezo večine Evrope, hrbet pa so mu začeli obračati tudi v Aziji ter Severni in Južni Ameriki. Razlog je seveda njegov kontroverzni načrt prodaje deležev v tekmovanjih pod okriljem Fife zasebnim vlagateljem, kar je članice Evropske nogometne zveze (Uefa) pripeljalo do groženj z bojkotom vseh prihodnjih tekmovanj Fife.
A zdaj že spodleteli načrt je le ena od številnih spornih potez, ki si jih je od prihoda na predsedniški stolček Fife leta 2016 privoščil Infantino in zaradi katerih so ga novinarji v njegovi rodni Švici zaradi samovoljnosti že pred časom označili za novega “Sonnenköniga” oziroma sončnega kralja.
Vzdevek, ki Infantina primerja s samovoljnim francoskim absolutistom iz 17. oziroma 18. stoletja, ni naključen. Predsednika Fife namreč skoraj na vsakem koraku spremlja ekipa pomočnikov, njegov profil na Instagramu s 5,7 milijona sledilcev pa je prepoln fotografij z znanimi nogometaši in svetovnimi voditelji. Njegovo ime se prav tako kar dvakrat pojavi na novem pokalu svetovnega klubskega prvenstva, ki ga je za nameček oblikovalo ameriško podjetje za luksuzni nakit Tiffany & Co.
Še dlje od švicarskih novinarjev je šel lani predsednik Mednarodnega sindikata nogometašev (FifPro) Sergio Marchi, ki je v odprtem pismu z naslovom “Človek, ki misli, da je Bog” 56-letnika ostro kritiziral. V njem je Infantina med drugim obtožil, da nogometne turnirje spreminja v gladiatorske boje Neronovega antičnega Rima, pri tem pa poglablja neenakost. “Infantino živi v svojem svetu. Pomembni so mu le veliki spektakli,” je bil brezkompromisen Marchi.
Iz skromnega okolja, a zato “noro bister”
Morda je zaradi tega še toliko bolj ironično, da so Infantina kot otroka klicali ’Piccolo’ oziroma Mali. Kot najmlajši od treh otrok se je rodil leta 1970, a se je že zelo zgodaj srečal z zdravstvenimi težavami, zaradi katerih je potreboval transfuzijo krvi. Leta 2016 je novinarjem zaupal, da je kri, ki mu je rešila življenje, prišla od dveh darovalcev: enega iz Bristola v Angliji in drugega iz Beograda.
In čeprav je bil rojen v slikovitem švicarskem mestecu Brig-Glis, je odraščal z občutkom, da je Italijan. Njegov oče Vincenzo je bil iz Kalabrije, mati Maria pa iz gora vzhodne Lombardije. Skupaj sta živela v severnem italijanskem mestu Domodossola ob vznožju Alp, preden sta odšla s trebuhom za kruhom po boljše življenje v precej bogatejšo sosednjo državo.
Toda novo življenje v Švici je prineslo izzive številnim migrantom iz Italije, zlasti tistim, ki so tako kot Vincenzo prišli iz revnejših italijanskih pokrajin na jugu. “Od Švicarjev smo občutili rasizem,” se je v lanskem pogovoru za The Athletic spominjal Infantinov bratranec Daniel Nellen.
Infantinova družina je sicer po švicarskih standardih veljala za precej revno. Oče je delal na nočnem vlaku, ob prostih dnevih pa ženi pomagal v kiosku prodajati časopise in cigarete. A to ni prav nič oviralo njunega najmlajšega sina, ki je bil po besedah Nellena “noro bister”. “Učenje je bilo za Giannija izredno enostavno. Ko je prišel iz šole, je najprej odprl Gazzetto dello Sport, preveril rezultate in prebral poročila tekem.”
Afiniteta do nogometne administracije
Ker kot nogometaš ni veljal za pretirano nadarjenega in se dlje od tretje ekipe pri FC Brig-Glis ni prebil, je svojo željo po udejstvovanju v nogometu potešil tako, da je klubu pomagal pri organizaciji, iskanju sponzorjev in dresov. Prvi vpogled v njegovo afiniteto do nogometne administracije in politike se je tako pojavil, ko je predlagal, da FC Brig-Glis v klub vključi še eno ekipo, Folgore, sestavljeno iz priseljencev druge generacije.
“Rad je organiziral. Predsednika in druge člane je prepričal, da so glasovali za. Vedno je želel z nogometom nekaj ustvariti,” je povedal Nellen. “Vedno je govoril: ‘Če nisem dovolj dober nogometaš, želim biti odvetnik nogometašev,'” je dodal bratranec.
Pot ga je nato vodila na Univerzo v Fribourgu, kjer je diplomiral iz prava. Njegova prva zaposlitev je bila na sedežu Mednarodnega centra za športne študije (CIES) v švicarskem mestu Neuchatel, kjer je opravljal službo pravnega svetovalca in generalnega sekretarja. Po le dveh letih pri CIES je dobil službo v pravnem oddelku Uefe. Nekdanji vodja za blagovne znamke Dan O’Toole se ga spominja kot “prijaznega in vljudnega kolega”, ki se je s sodelavci zelo dobro razumel.
Čeprav je veljal za mirnega in tihega, Infantino nikakor ni bil sramežljiv. Po besedah O’Toolea je oživel zlasti na sestankih in v družbi visokih osebnosti. “Ko je bil na primer na letališču obkrožen s člani izvršnega odbora, jih je imel na dlani s pripovedovanjem šal v petih ali šestih različnih jezikih, kar se mi je zdelo izjemno,” je za The Athletic pojasnjeval Anglež. Infantino namreč govori kar sedem jezikov, vključno z arabščino, kar je bržkone zasluga njegove libanonske žene, s katero imata štiri otroke.
Njegov vzpon po korporacijski lestvici Uefe je bil tudi zaradi tega bliskovito strm. Tudi zato ni trajalo dolgo, ko ga je kot nekoliko nerodnega birokrata Uefe, ki je med žrebanji za ligo prvakov pojasnjeval pravila in občasno stresel kakšen suhoparen podatek o udeležencih, spoznala tudi širša nogometna javnost.
Vzpon na vrh Fife
Kot generalni sekretar krovnega organa evropskega nogometa je bil kar sedem let desna roka prvega moža Uefe Michela Platinija. Prelomen trenutek v njegovi karieri pa se je zgodil leta 2015, ko je vrsta korupcijskih škandalov odnesla tedanjega dolgoletnega predsednika Fife Seppa Blatterja.
Zlahka pozabimo, da je tedaj kot očiten kandidat za Blatterjevega naslednika veljal prav Platini, ki pa je bil tako kot danes 90-letni Švicar obtožen nepoštenih poslovnih praks, zlorabe položaja in ponarejanja listin. Infantino je tako po spletu nenavadnih okoliščin nenadoma postal najljubši kandidat Uefe za enega najbolj uglednih položajev v svetu nogometa.
Svojo kampanjo je začel v Londonu. Na stadionu Wembley so ga prišli podpreti številni znani trenerji, kot sta Jose Mourinho in Fabio Capello, ter nekdanji nogometni zvezdniki z Luisom Figom, Robertom Carlosom in Clarencem Seedorfom na čelu.
A bolj kot z zvenečimi podporniki je članice Fife navdušil z obljubami o očiščenju zveze in prisego, da bo razvojna sredstva, ki jih prejme vsaka članica, povečal na pet milijonov dolarjev. “Denar Fife je vaš denar,” je v govoru pred glasovanjem februarja 2016 dejal navzočim in jih na koncu tudi prepričal.
“Takrat je bilo vse povsem odprto in Infantino, ki smo ga poznali iz njegovega obdobja pri Uefi, se je zdel dobra izbira. Kot oseba nam je bil všeč, menili smo, da je pri Uefi opravil dobro delo, zato smo ga podprli,” je za ESPN povedal predsednik Angleške nogometne zveze med letoma 2013 in 2016 Greg Dyke.
V prvem krogu glasovanja je pred šejkom Salmanom bin Ebrahimom al-Khalifo, predsednikom Azijske nogometne zveze, slavil zmago z 88 glasovi proti 85. V drugem krogu, ko so se razporedili še glasovi, oddani za jordanskega princa Alija bin al-Husseina in francoskega izvršnega direktorja Jeroma Champagneja, pa je svojega glavnega protikandidata porazil z izidom 115 proti 88. Ko so bili izidi uradni, je ob gromkem aplavzu zaprl oči, roki položil na prsi in izjavil: “Obnovili bomo podobo ter ugled Fife in vsi na svetu nam bodo ploskali.”
Koliko zasluži Gianni Infantino?
Maja 2024 je bilo razkrito, da je Infantino po ponovni izvolitvi prejšnje leto prejel 33-odstotno povišico, ki jo je odobril neodvisni odbor. Njegova osnovna plača se je z 2,1 milijona evrov leta 2022 zvišala na 2,8 milijona evrov. Poleg tega mu je pripadal bonus v višini 1,77 milijona evrov, ki je ostal nespremenjen. Plača Infantina, ki je ob prvi izvolitvi leta 2016 zaslužil približno 1,5 milijona evrov, je zdaj blizu tisti, ki jo je prejemal njegov predhodnik Blatter (okoli tri milijone evrov na leto).
Želja po soju žarometov in politične povezave
Ker je njegov prvi mandat minil relativno mirno, je bil leta 2019 znova izvoljen. Kljub temu se kritikam v celoti ni mogel izogniti. Številni so namreč vihali nosove, ker je Fifa organizacijo svetovnega prvenstva leta 2018 oziroma 2022 podelila Rusiji in Katarju. Kritike so se vrstile zlasti na račun kršenja pravic delavcev in obtožb o sodobnem suženjstvu. Ker so obtožbe prihajale predvsem iz Evrope, je Infantino udarec vrnil tako, da je kritike obtožil hinavščine in rasizma.
Prav v času, ko je svetovno prvenstvo potekalo na Bližnjem vzhodu, se je Infantino začel vse pogosteje izpostavljati tudi v javnosti. Da je rad v soju žarometov, je postalo še toliko bolj očitno na nedavnem mundialu v ZDA, Mehiki in Kanadi, kjer ni minila tekma, na kateri ga televizijske kamere ne bi prikazale vsaj za nekaj sekund.
Navedbe, ki jih Fifa sicer ni želela komentirati, namigujejo, da so televizijskim režiserjem svetovali, naj Švicarja prikažejo vsaj enkrat na vsaki tekmi, vendar ne v trenutku, ko je na telefonu. “Pri Uefi je svojo službo opravljal zelo dobro, vendar ima eno težavo – všeč so mu bogati in vplivni posamezniki, tisti z denarjem. To je njegov značaj,” je v pogovoru za The Guardian Infantina kritiziral Platini.
V mesecih pred letošnjim svetovnim prvenstvom so medijski prostor preplavile fotografije Infantina v Beli hiši skupaj z Donaldom Trumpom, v ozadju pa je bilo mogoče opaziti pokal za svetovno prvenstvo, pokal za svetovno klubsko prvenstvo ter Fifino nagrado za mir, ki jo je zveza letos prvič podelila prav ameriškemu predsedniku.
“Gianni se vidi kot prodajalec,” je za ESPN povedal vir blizu Infantina. “Ko je poskušal vzbuditi zanimanje za svetovno klubsko prvenstvo in prodati čim več vstopnic, je verjel, da ni boljšega načina za promocijo tekmovanja, kot imeti pokal na predsednikovi mizi.”
Infantino je uporabil isto logiko, ko je Fifa lani najela pisarniške prostore v Trump Towerju v New Yorku, kljub tveganju obtožb o nepotizmu. “Novica se je znašla na naslovnicah, ker gre za New York in ker gre za Trump Tower. Naslovi ustvarjajo publiciteto, in če poskušate nekaj prodati, potem želite biti na naslovnicah,” je pripomnil neimenovan vir.
Fifa je za isto medijsko hišo pojasnila, da je pisarna v Trump Towerju najeta po pošteni tržni ceni. Enako naj bi veljalo tudi za stanovanje v Dohi, ki ga je Infantino začel uporabljati še pred mundialom na Bližnjem vzhodu – organizatorji pa so mu, zanimivo, podarili tudi zasebno letalo.
Zaradi dobrikanja tako Trumpu kot voditeljem z Bližnjega vzhoda na vrhu svetovnih voditeljev v Rijadu v Savdski Arabiji je maja 2025 zamudil začetek kongresa v Asuncionu v Paragvaju. Ko je s triurno zamudo končno stopil na oder, je skupina voditeljev evropskih združenj, vključno s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom, v znak protesta zapustila konferenčno dvorano.
Absurdne poteze in žarek sočutja
Njegova želja po stalni publiciteti ga je že večkrat spravila v težave ali zadrego. Tako je pred tremi leti na pogrebu slovitega Peleja posnel selfije z nekdanjimi nogometaši, med aprilskim kongresom Fife v Vancouvru pa mu je spektakularno spodletel poskus, da bi podpredsednika Izraelske nogometne zveze Basima Šejka Sulimana in predsednika Palestinske nogometne zveze Jibrila Rajouba prisilil k javnemu rokovanju.
Celotna predstava se je končala z veliko zadrego, saj je Rajoub ogorčeno odkorakal z odra, podpredsednica Palestinske nogometne zveze Susan Shalabi pa je podvig predsednika Fife označila za “absurdnega”.
Zaradi kritiziranja njegovih dejanj in lika je Infantino medije že večkrat označil za zlobne, čeprav so obstajali tudi primeri, ko je pokazal obilico sočutja pred kamerami in za njimi.
Ko je ameriški športni novinar Grant Wahl, dolgoletni kritik Fife, nenadoma umrl med obiskom tekme svetovnega prvenstva v Katarju, je Infantino obiskal bolnišnico, kjer so se borili za Wahlovo življenje, ter pomagal pri prevozu njegovega trupla v Združene države Amerike.
Tudi sicer naj bi bil Infantino zelo pozoren in zvest do svojih sodelavcev, saj jih pogosto povpraša o njihovih družinah.
Srdit boj za obstanek na vrhu
Infantina marca 2027 v Maroku čakajo nove volitve, ki pa bodo zanj precej zahtevnejše, kot je verjetno sprva predvideval. Če bi že naštete lapsuse kot tudi oderuške cene vstopnic na SP, nekatera politična prijateljevanja, razveljavljen karton Američanu Folarinu Balogunu in nenazadnje tudi nekoliko vsiljene odmore za osvežitev nogometašev še preživel, si je s poskusom privatizacije svetovnega prvenstva skopal globoko jamo.
Trenutno vodstvo Fife ni izgubilo le zaupanja Uefe, temveč tudi številnih drugih članic. Vse glasnejše so zahteve po reformi, primer pa vse bolj spominja na leto 2016, ki je s predsedniškega stolčka odneslo Blatterja. “Težava je v modelu vodenja, ki koncentrira moč, slabi vse kontrolne mehanizme ter od odločanja odrine vse tiste, ki se jih odločitve na koncu tičejo. Zadnji predlog in njegov umik sta le vrh ledene gore,” je minuli teden dejal prvi mož španske lige Javier Tebas.
Mediji že omenjajo, da bi bil eden od logičnih naslednikov Infantina prav Aleksander Čeferin, visoke ambicije pa pripisujejo tudi predsedniku Zveze Severne in Srednje Amerike ter Karibov (Concacaf) Victorju Montaglianiju. Prav tako se kot morebitni kandidati omenjajo predsednik Združenja evropskih klubov (ECA) in francoskega velikana PSG, Katarec Naser Al-Khelajfi, generalni sekretar Fife, Švicar Mattias Grafström, ter bahrajnski šejk Salman bin Ebrahim Al Khalifa.
Kakorkoli, Infantino se ne bo predal brez boja, saj naj bi že najel svetovalno podjetje, ki mu predlaga ukrepe za takojšnje blaženje krize. Prav tako ni zanemarljivo, da ima v nogometnem svetu še vedno precej podpore in zaveznikov, saj je na njegovi strani večina afriških in kar nekaj azijskih držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!