Oktobrski preplet reprezentance in NK Maribor ne koristi nikomur

slovenija matjaž kek boštjan cesar milivoje novaković

Foto: Aleš Fevžer

Slovenska nogometna reprezentanca je v včeraj prepotovala dolgo, dolgo pot iz Osla v kazahstanski Almati. Minila je tudi v duhu iskanja načina, kako jutri na zahtevnem gostovanju pokazati drugačen obraz kot na tekmi z Norveško. Hkrati pa se ob spremljanju tokratne reprezentančne akcije ne moremo izogniti občutku, da jo spremlja vijoličasti utrip dogajanja v NK Maribor.

“Zakaj spet ravno njih?” si je bržkone mislil vsakdo, ki je tako ali drugače povezan s slovensko reprezentanco. Govorimo seveda o tem, da je Slovenija v ligi narodov izžrebala Kazahstan, najbrž celo najmanj priljubljenega tekmeca v nogometnem svetu pod okriljem Uefe.

Razlog za to seveda ni kakšna posebna kvaliteta ali moč tamkajšnje nogometne reprezentance, ampak specifičnost gostovanja tam daleč na vzhodu. Tekme s Kazahstanom niti približno ne igraš v Evropi, igraš jo v Aziji.

Tokrat bo gostovanje slovenske reprezentance v Kazahstanu začinjeno še z nekaj sto kilometri daljšo potjo, kot je bila tista v zadnjih kvalifikacijah do prestolnice Astane. Letalo slovenske reprezentance, ki je po zaslugi dobre organizacije odgovornih na Nogometni zvezi Slovenije omogočalo posebno udobje potnikov, je namreč iz Osla poletelo v Almati. Razlog? Prenova osrednjega stadiona v Astani.

Specifiko tovrstnega gostovanja bodo kmalu spoznali tudi nogometaši londonskega Chelseaja. Slednji bodo namreč v konferenčni ligi gostovali pri Astani, tudi slednja pa se po vzoru reprezentance zaradi prenove stadiona na evropskih tekmah preseli v Almati. Jeze in tarnanja nad tem, da morajo tako veliki zvezdniki tako velikega kluba na tako dolgo pot ne manjka. A kdo pa je kriv Chelseaju, da se je skozi domače prvenstvo uvrstil samo v konferenčno ligo.

Kakorkoli obrnemo, ozračje je drugačno

A bodi dovolj o težavah drugih, kajti tudi slovenska reprezentanca jih ima nekaj. V prvi vrsti z manjkajočimi člani odprave. V to kategorijo spadajo poškodovani nogometaši in seveda tudi donedavni pomočnik selektorja Boštjan Cesar. Čeprav v slovenski reprezentanci ne iščejo alibijev v razvoju dogodkov in nenadnem odhodu dolgoletnega kapetana izbrane vrste, je to enostavno zadeva, ki tako ali drugače vpliva na vzdušje v reprezentančnem taboru.

V precej majhnem strokovnem štabu, ki ga ima ob sebi zbranega selektor Matjaž Kek, so zdaj vloge in dolžnosti prerazporejene. Najprej je moral seveda selektor spet prešteti svoje vrste in preveriti, če ne bo Cesarju sledil še kakšen od članov njegovega strokovnega štaba. Očitno se mu ne bo. Sledila je torej prerazporeditev vlog, pri čemer je po tekmi z Norvežani treba znova tudi dvigniti razpoloženje v reprezentanci.

Slednje še zdaleč ni povsem porušeno, enega slabega dne reprezentantom ne zameri nihče, je pa zdaj naloga strokovnega štaba med igralci razširiti mentaliteto, da si še enega ‘kiksa’ Slovenija ne sme privoščiti. Jasno, če želi zadržati status in renome, ki si ga je pridobila z dobrimi predstavami in rezultati v zadnjih letih.

Vijolični reprezentančni oktober

Je pa v reprezentanci te dni močno čutiti duh NK Maribor. Ne toliko zato, ker sta zraven člana tega kluba Jan Repas in Josip Iličić, pa tudi Sven Šoštarič Karić, ki je donedavnega še nosil mariborski dres. Tudi z Mariborom tesno prepletena kariera slovenskega selektorja Matjaža Keka ni razlog za to, da se v reprezentančnem taboru tako zelo veliko govori o klubu iz Ljudskega vrta.

Besedna zveza NK Maribor je seveda v slovenski reprezentanci živa predvsem zaradi novega klubskega projekta, ki je iz njenega varnega zavetja ‘odvlekel’ Boštjana Cesarja. Na Nogometni zvezi Slovenije so Ljubljančanu razumljivo zaželeli srečo, reprezentanci je namreč v dveh vlogah dal res vse in še več. Ne manjka pa poudarek, da ‘tajming’ ni bil pravi. A ta v nogometu tako ali tako ni.

Zdi se, da ‘tajming’ ni ravno ugoden niti z vidika NK Maribor. Cesar bi moral po prvotnih načrtih včeraj v štajerski prestolnici voditi svoj prvi trening, a ga še ni. Vprašanje, kdaj ga bo, ostaja odprto. Dnevi pa bežijo in reprezentančni premor, ki bi ga lahko Maribor v normalnih okoliščinah izkoristil za dodatno uigravanje moštva in piljenje forme, se je spremenil v obdobje izgubljenega miru ter celo nereda, kakršnega v Mariboru nismo bili vajeni.

Treninge vodita Aleš Mertelj in Željko Filipović, katerih nadaljnja usoda visi v zraku. Osnovna vadba moštva je sicer zagotovljena, a časa za privajanje na delo in predvsem nogometne ideje novega trenerja bo zelo malo. Nekaj, kar naj bi bila šok terapija, se spreminja v mukotrpno čakanje na to, kaj bo in kaj ne bo. Dobra novica za navijače Maribora je vsaj ta, da se je na treninge vrnil Hilal Soudani.

Preplet reprezentančnega in mariborskega dogajanja ne koristi nikomur

Pod potegnjeno črto se zdi, da vsi ti prevrati reprezentančnega oktobra niso dobri ne za reprezentanco, ne za Maribor. Je pa dejstvo, da sta ta dva stebra slovenskega nogometa postala zelo prepletena in bosta morda v prihodnosti še bolj.

Naj pa zaključimo oziroma podkrepimo tale zapis še s simboliko tega reprezentančno-mariborskega prepleta. Stoli na posebnem terminalu letališča v Oslu, s katerim je letalo slovenske reprezentance poletelo v Almati, so bili vijoličaste barve.