Vedno je zanimiv sogovornik o nogometnih temah. Ker je nekdanji reprezentant, ker je bil v preteklosti tesno povezan tako z Olimpijo kot tudi z Mariborom in ker je nenazadnje direktor slovenskih nogometnih reprezentanc. V nedeljskem Sportklubovem intervjuju smo gostili Mirana Pavlina.

Matjaž Kek: Šeško? Upam, da zna ceniti pomoč soigralcev

Nogomet

24. Sep 2022 0

Nogomet

24. Sep 2022 0

Dolgo časa, več kot dvanajst let je minilo, odkar je Slovenija nazadnje igrala na velikem tekmovanju. Miran Pavlin je z njo na največjih reprezentančnih odrih igral dvakrat. Tudi zato zelo dobro ve, kaj pomeni biti uspešen v reprezentančnem dresu in morda je zato se toliko bolj željan, da bi se ti lepi časi slovenskega nogometa vrnili.

Na mestu direktorja reprezentanc, na katerem deluje od leta 2020, večinoma skrbi za prihodnost slovenskega nogometa. Budno bdi nad delovanjem slovenske nogometne piramide, seveda pa pri tem še kako pozorno spremlja, kaj se dogaja v članski izbrani vrsti, za katero trdi, da je lokomotiva slovenskega nogometa.

“Nogometašem večkrat rečem, da če ne doživiš prave evforije z reprezentanco, si doživel samo pol kariere. Karkoli storiš s klubom in ne glede na to, kakšna zvezda si tam, ti reprezentanca daje posebno zadovoljstvo. Nekaj posebnega, to moraš doživeti – igrati z reprezentanco na velikem turnirju, sicer ti “pol kariere” manjka,” razmišlja ob vprašanju o tem, kako močno pogreša neke druge čase. Čase, ko je z Zlatkom Zahovićem in soigralci Slovenijo Slovenijo odpeljal na Euro 2000 in svetovno prvenstvo 2002.

Z Miranom Pavlinom smo se v pogovoru dotaknili tudi novih generacij slovenskega nogometa. Razmišljali smo o tem, kaj bo uspeh in kaj neuspeh slovenske reprezentance v Ligi narodov. Debata je nanesla tudi na prihodnost selektorja Matjaža Keka, vlogo medijev, odličen začetek sezone ljubljanske Olimpije in uspehe Alberta Riere, zaključili pa smo seveda s pogledom v prihodnost – kam gre slovenski nogomet.

Nujno bi bilo, da imamo klub v evropskih tekmovanjih

Kaj med poletjem, ko ni reprezentančnih akcij, počne generalni direktor reprezentanc? To je vendarle funkcija, ki jo v javnosti bolj slabo poznamo. Kaj vse spada med vaše obveznosti, ko ni tekem?

V prvi vrsti spremljamo vsi v vodstvu zveze, kaj se dogaja s slovenskimi klubi v Evropi. Svetujemo in pomagamo, če potrebujejo pomoč in v tem poletju so jo potrebovali. Ne samo športno, predvsem organizacijsko. Dopusta je malo, slovenska liga se začne zgodaj, priprave mlajših selekcij se začnejo že v avgustu. V nogometu že kot igralec nisem imel veliko dopusta. Tudi zadnjih šestnajst let so dopusti junija.

Že ste se v kakšnem pogovoru dotaknili slovenskega klubskega poletja v Evropi. Vemo, da je Evropa merilo kakovosti lige, kaj je po vašem mnenju tisto, kar je zmanjkalo našim klubom, da bi uresničili zastavljene cilje na mednarodni ravni?

Imamo to srečo, da je Uefa ustanovila Konferenčno ligo. Tekmovanje, ki prvaka dolgo vleče v Evropi, z dvema tekmami si v skupinskem delu. Letos je Mariboru nekaj zmanjkalo, v osmih tekmah so dosegli samo dva zadetka, kar je premalo za evropsko jesen.

Mura je lani dokazala, da je Konferenčna liga pravzaprav ustvarjena za lige, kakršna je slovenska. Tudi finančno je seveda za slovenske klube zelo donosna in mamljiva. Nujno bi bilo, da imamo v Sloveniji klub, ki igra v evropski jeseni.

Še bolj kot to, me motijo nenehni prihodi povprečnih tujcev, še posebej iz Hrvaške. Izvedli smo raziskavo in ugotovili, da je v poletnem prestopnem roku v prvo in drugo slovensko ligo prišlo 75 igralcev s Hrvaške. To je zaskrbljujoče. To niso nogometaši najvišjega kakovostnega ranga in domači fantje so boljši od njih. Jim pa moramo ponuditi priložnost in jim pokriti hrbet takrat, ko kakšne tekme ne odigrajo najbolje.

V mladih reprezentancah so opazni premiki na bolje

Ko že omenjate mlade igralce, vendarle nekaj pozitivnih signalov prihaja denimo iz selekcije U19. Namreč v tej ekipi je že sedaj kar precej nogometašev, ki imajo izkušnje iz prve lige – Mitja Ilenič, Tom Kljun, Srđan Kuzmić, Niko Kasalo, Anel Zulić … Je to stvar, ki vas veseli in je vodilo za prihodnost?

Absolutno. To je edina prava pot slovenskega leta. Čez pet ali deset let, kdo igral za A reprezentanco, če ne ravno ti fantje. Seveda morda kateremu od njih ne bo uspelo, morda se bo našel kakšen, ki ga trenutno še ni zraven, ampak to je prava pot.

Že nova generacija reprezentance do 21 let je zelo talentirana. Nekaj jih je že v tujini, nekaj jih še igra doma. V naši ligi so to talenti, ki lahko delajo rezultat. In zato velja staviti nanje.

Če se premakneva na mlado reprezentanco, nekako najbolj zanimiva zgodba zadnjega obdobja je ta, da se je Slovenijo izbral Emir Saitoski. Rojen v Severni Makedoniji, nogometno vzgojen v Sloveniji in zdaj tudi član naše mlade izbrane vrste. Kakšna je bila pri tem vloga nogometne zveze in kako aktivno še iščete podobne fante, ki bi lahko zaigrali za Slovenijo?

Kar se tiče Saitoskega, so veliko postorile Domžale, na zvezi pa smo dovolj hitro reagirali in mu uredili potni list. Ni seveda nujno, da mu bo nekoč uspelo prepričati tudi selektorja A reprezentance, a zagotovo je dobro imeti še dodatno širino kvalitetnih nogometašev.

Selektor reprezentance U17 Mišo Brečko je bil že nekajkrat s svojim pomočnikom v Nemčiji in našel igralce slovenskega porekla v Stuttgartu in Kölnu. S tem samo dodajamo širino, ne zatiramo nobenega mladega slovenskega igralca. Enostavno večamo nabor, da bi v A reprezentanco prišlo čim več kakovostnih igralcev. A reprezentanca pa je lokomotiva, ki vse skupaj vleče naprej.

Obstanek v diviziji B lige narodovo bi bil absolutno uspeh

Če se premakneva na najpomembnejšo temo, A reprezentanca se trenutno bori za obstanek v drugem kakovostnem rangu Lige narodov. Po dveh slabih rezultatih se stvari obračajo na bolje, bi vas obstanek rezultatsko zadovoljil?

Absolutno, obstanek bi bil uspeh. Naši nasprotniki so kvalitetne reprezentance, pravzaprav je to recimo skupina evropskega prvenstva, če gledamo po kakovosti. Tretje mesto bi bilo absolutno uspeh.

Kar se junija tiče, je težko povedati kaj novega. Predvsem v Beogradu je Slovenija odigrala zelo slabo tekmo. Kar pa se tiče prvega polčasa na Norveškem, smo se pogovarjali o tem, da naša reprezentanca že zares dolgo ni odigrala tako dobrega polčasa. Potem smo odigrali tudi odličen drugi polčas proti Srbiji.

Nekako dobimo občutek, da smo pokazali dva različna obraza. Ta drugi je bil odličen in daje upanje ter voljo za naprej. Predvsem pa dokaz, da so fantje iz pravega testa in da je potrebno z njimi vztrajati.

Pri uspehu ali neuspehu reprezentance se vedno veliko pogovarjamo tudi o vlogi medijev. Zdi se, da so boljše predstave slovenske izbrane vrste prišle ravno po zelo kritičnih zapisih v nogometni javnosti, še posebej po tekmi s Srbijo. Kako vi gledate na to vlogo medijev? V tem zadnjem obdobju se zdi, da smo vendarle uspeli “sprovocirati” določeno pozitivno reakcijo …

Mediji ste absolutno naš dvanajsti igralec na gostovanjih. Ko pa igramo doma, ste dvanajsti igralec skupaj z navijači. Mediji ste ključni pri nastajanju pozitivne in negativne klime. To, kar se je takrat zgodilo, se je verjetno zgodilo precej spontano. Imam občutek, da sicer skušate ves čas precej spodbujati reprezentanco in tu vam lahko rečemo samo – hvala.

Razlog, da se je takrat zgodila takšna kritika, je verjetno tudi v tem, da ste bili tudi predstavniki medijev sami potrti, slabe volje in da ste imeli vsega dovolj. Je pa ta poteza na koncu pokazala določen učinek. Fantje so na to reagirali in prineslo je rezultat.

Kako sicer spremljate vse te evforije v drugih športih – košarkarske, odbojkarske in kako močno pogrešate to tudi v nogometu? Ne nazadnje ste v preteklosti še večje evforije zanetili že sami zanetili kot nogometaš …

Nogometašem večkrat rečem, da če tega ne doživiš z reprezentanco, si doživel samo pol kariere. Karkoli storiš s klubom in ne glede na to, kakšna zvezda si tam, ti to daje posebno zadovoljstvo. Nekaj posebnega, to moraš doživeti – igrati z reprezentanco na velikem turnirju, sicer ti “pol kariere” manjka.

Kako to evforijo zanetiti pa je popolnoma enostavno. In povsem enako kot pred dvajsetimi leti – z rezultatom. Ko bomo dobili tri tekme, bodo navijači to prepoznali in stadion bo poln. Slovenski narod ne potrebuje veliko. Navijači željo pravi pristop in borbo za ta dres in potem pride na plano tudi znanje. Ker kvaliteto zagotovo imamo.

Če bo Slovenija v septembru uspešna, se o prihodnosti selektorja sploh ne bomo pogovarjali

V zadnjem obdobju se spet veliko pogovarjamo o prihodnosti Matjaža Keka na klopi slovenske reprezentance. Pogodbo je podaljšal do leta 2024, ravno na podlagi uspeha v prejšnjem ciklusu Lige narodov. Je zdaj njegova prihodnost odvisna od tega, kako uspešen bo v tem oziroma ali bo Slovenijo uspel obdržati v drugem rangu?

Težko je trenutno govoriti o tem. Mi moramo na teh dveh tekmah odigrati tako, kot smo odigrali prvi polčas na Švedskem in drugega proti Srbiji. Potem bomo zagotovo tretji in si tega vprašanja sploh ne bomo postavljali.

Se pa sicer s selektorjevo prihodnostjo veliko ukvarjajo tudi Hrvati, ki ga v zadnjih tednih pogosto selijo na klop svojih prvoligašev. V preteklosti nismo bili vajeni, da bi se slovenskega selektorja tako intenzivno povezovalo z drugo službo. Koliko vodstvo Nogometne zveze Slovenije te govorice motijo? Vam morda celo godi, da je selektor tako zaželen pri naših južnih sosedih?

Da se te govorice nenehno pojavljajo, seveda ni ravno prijetno, ampak to je sestavni del nogometa. Takšne informacije se vedno pojavljajo. Če si uspešen, še precej večkrat. Se je pa spremenila tudi medijska pokrajina, toliko je medijev, družbenih omrežij in portalov, da težko oceniš, katere informacije so resnične in katere ne. Osredotočeni smo vsak na svoje delo, na koncu pa se potegne črto, sedemo za mizo in se pogovorimo.

Niste v vodstvu zveze pri selektorju preverjali, če te govorice držijo?

Nismo. Mislim, jaz nisem (smeh). Vsi smo toliko zreli ljudje in profesionalci, da natančno vemo, kaj odloča. To pa je igrišče. Če na njem vse deluje, potem smo vsi “frajeri” in nasmejani. Če pa ne, smo vsi na zvezi, od najnižjega na piramidi do najvišjega, v problemih.

Olimpija je dokaz, da ko ima ekipa rezultat, deluje vse

Seznam reprezentantov je seveda odgovornost selektorja, koliko pa ste na zvezi v stiku s tistimi, ki morda niso med selektorjevimi izbranci in so zato morda slabe volje, celo jezni. Se s temi nogometaši pogovarjate, da jih ohranjate v pripravljenosti in v načrtih za prihodnost?

V stiku smo s številnimi igralci, želimo si zajeti določeno širino, iz katere potem selektor izbira reprezentance. Ne moreš pa biti psihiater vsakega igralca, za to so agenti, žene, punce, starši. Več se ukvarjamo z mlajšimi, ki so nekje na meji med selekcijo U21 in A reprezentanco. Da ostanejo mirni tudi takrat, ko niso v članski izbrani vrsti.

Tudi z njihovimi klubi se pogovarjamo o tem, da slučajno ne bi nekoga prečrtali samo zato, ker ni reprezentant. Poizkušamo, nekatere stvari nam uspevajo bolje, nekatere manj. Imamo precej širine, če pa bomo v A reprezentanci združili še kvaliteto, potem je prihodnost svetla.

Vedno ste zanimiv sogovornik tudi o temah, povezanih s slovensko ligo. Kako gledate na to zadnje obdobje ljubljanske Olimpije? Iz popolnega kaosa je nastala pozitivna zgodba, ko ekipa pod vodstvom očitno izvrstnega trenerja deluje fantastično …

Preveč vem, da bi komentiral ozadje. Saj veste, kako pravimo v športu, če na igrišču zadeve delujejo, potem deluje vse. In igrišče je pokazalo, da je Riera odličen trener, čeprav je novinec. Nenehno poudarjamo, da moramo zaupati domači stroki, a včasih ni nič narobe s tem, če pride vrhunski tuji trener.

Riera je pokazal svoje nogometno znanje, igralci mu očitno zaupajo in na igrišču sledijo. Kaj pa je v strukturah kluba … Jaz nisem tisti, ki bi to komentiral. Zaenkrat je Olimpija prva.

Slovenija ima nenormalno veliko talentov

Je ta poletnost, dobra energija trenerja oziroma sinergija z ekipo tisto, kar nekoliko pogrešate morda tudi v slovenski reprezentanci?

Ja, to povezanost iščemo vsi. Če do tega pride, potem pride rezultat. Olimpija danes ni prav nič drugačen klub, kot je bila pred štirimi meseci. Nima kar naenkrat trening centra z desetimi igrišči. Ampak ta energija se je ustvarila.

V mladi reprezentanci imamo selektorja, pri katerem čutiš to energijo med igralci in selektorjem. Sam si želim, da bi to energijo prenesli po celotni piramidi. Potem bi prišel tudi rezultat. Imamo center Brdo, v katerem imamo pogoje, kakršnih verjetno nimajo nikjer v Evropi. Imamo stadione, nogometno infrastrukturo, manjka nam še ta energija. Smo majhna nacija, ampak v nogometu smo lahko velika nacija.

Če za konec pogledamo v prihodnost. Ko govorimo o mladih nogometaših, ki prihajajo, kdo je posameznik, ki mu napovedujete najbolj svetlo prihodnost? Da bo vodja članske izbrane vrste v naslednjem desetletju?

Imamo ogromno kvalitetnih mladih nogometašev, če bi jih našteval po imenih, bi morda koga izpustil in mu naredil krivico. Če pogledamo selekcijo U19, kakšen zadetek je dosegel Jaka Čuber Potočnik. To je res kvaliteta. Da o Šeškotu seveda niti ne govorim.

Talenta je nenormalno veliko. Resnično. Vsi govorijo o italijanski Primaveri. Ja, Juventus, Inter, Milan. Če pa greste pogledati to isto Primavero, na pamet govorim, tekmo Bologne proti Spezii. Domžale proti Bravu ali Olimpija proti Celju so precej boljše tekme. Nisem trener, zato se nočem vtikati v to, kako mladi nogometaši trenirajo. Imamo še vedno velik razkorak in osip med mladinsko in člansko selekcijo …

Ampak to boste v prihodnosti skušali rešiti s spremenjenim sistemom starostnih kategorij …

Poizkušamo, ampak to bo vidno šele čez nekaj let, ne takoj. Tu, na tem prehodu, se pojavi vprašanje fizike. Zakaj nam to manjka? Hrvatom je ne manjka. Pri nas pa so fantje tako hitro ob napornih treningih utrujeni. Šel sem čez nemško šolo in vem, kaj pomeni fizična priprava. Včasih pri Conteju bruhajo resni igralci, ki imajo 10 in več milijonov letne plače. Zakaj ne bi pri nas?