Pravilo U21: mariborska nočna mora, a zadnja skrb Olimpije

Dino Kojič; Foto: Aleš Fevžer

Če se je zdelo, da so debate o njem za nami, lanskoletna nova pravila Nogometne zveze Slovenije o uveljavljanju mladih domačih nogometašev znova zbujajo polemike. Največje težave z njim imajo namreč v Mariboru, medtem ko se z njim niti malo ne ukvarjajo v Olimpiji. Preverili smo, kdo vse bi se morda še lahko znašel v zagati.

Novo pravilo NZS v Prvi ligi Telemach, ki narekuje, da mora tekmo v elitni druščini nujno začeti nogometaš, ki ima v danem trenutku možnost nastopa za mlado reprezentanco, zdaj že dobro poznamo.

Cilj pomladitve lige oziroma povečevanja minutaže mladih slovenskih nogometašev je očitno vsaj do neke mere uspel. Po podatkih Nogometnega observatorija (CIES), je namreč Prva liga Telemach že tretjo leto zapored v povprečju najmlajša prva liga na svetu. 24,82 leta je povprečna starost 232 igralcev, ki so v tej sezoni stopili na zelenice.

Ne gre brez težav, lani Rogaška in Koper, letos Maribor

Nad novim pravilom pa niso navdušeni vsi. Lani smo tako na številnih tekmah opazili manevre, s katerimi so sicer klubi zadostili pravilu, prav veliko koristi mladim nogometašem pa niso naredili. Mladeniči so bili namreč zamenjani po vsega nekaj sekundah dvoboja, v prvi vrsti sta na ta način postopala Rogaška in Koper.

Letos takšnih primerov za zdaj nimamo, še največ težav pa ima trenutno NK Maribor. Trener Ante Šimundža je že v lanski sezoni opozarjal, da je to pravilo sicer pomladilo ligo, vprašanje pa, koliko je dodalo njeni kakovosti. V novi sezoni pa ima mariborski strateg zaradi tega pravila še več težav.

Potem ko se je odrekel Marku Strajnarju, ki je bil posojen v Muro, in Marcelu Lorberju, ki je prestopil v Domžale, ter se je nekje izgubil tudi Anej Lorbek, je Šimundža, ko je govora o mladih igralcih, ostal samo na Niku Grliču. V mariborskih nogometnih krogih se sicer govori o tem, da bi lahko vijolice v naslednjih dneh iz mladinske ekipe v člansko ‘potisnile’ še kakšnega nogometaša. Najresnejša kandidata sta Niko Osterc in Žan Meško.

Pri Olimpiji ne manjka slovenskega podmladka

V primerjavi z nekaterimi prejšnjimi sezonami pa imajo zelo malo težav s tem, kako v ekipo dodajati mlade slovenske nogometaše, pri ljubljanski Olimpiji. Zmaji imajo trenutno kar štiri mlade reprezentante, Marko Ristić, Marcel Ratnik, Marko Brest in Dino Kojić so vsi pomembni členi vodilne ekipe Prve lige Telemach, trener Victor Sanchez pa ima posledično sladke skrbi pri izbiri začetne enajsterice tudi skozi prizmo pravila NZS.

Če temu dodamo še, da Španec na klopi Olimpije treningom članskega moštva priključuje rosno mlade nogometaše, kot so Mateo Ačimović, Žiga Pečjak, Jan Cedilnik, Adriano Rizvić in Žan Luka Šega, ter da je te dni na treninge povabil tudi 15-letnega Svita Hočevarja, so v zmajevem gnezdu očitno še kako dobro pripravljeni na prihodnost.

Menjav v prvi minuti trenutno ni na vidiku

Svit Sešlar je očitno s svojim prihodom v Celje rešil težave grofov na igrišču, rešuje pa tudi problematiko mladega slovenskega nogometaša v udarni zasedbi grofov. Poleg njega je sicer Albert Riera v tej sezoni v ogenj pošiljal tudi vratarja Lovra Štubljarja, na svojo izdatnejšo priložnost čaka tudi Jošt Pišek.

V Murski Soboti so to poletje sicer na kaljenje poslali kar nekaj mladih nogometašev, vseeno pa del ekipe ostajajo Tilen Ščernjavić, Timotej Brkić, pa tudi Mark Strajnar, posojeni nogometaš Maribora, spada v ‘kvoto U-21’. Črno-beli čakajo še vrnitev poškodovanega Aljaža Antolina, kot alternativa je del moštva tudi Anel Zulić.

Koper v kontekstu mladega slovenskega nogometaša za zdaj stavi predvsem na poletno okrepitev Sandra Jovanovića, v ospredje se prebija tudi komaj 18-letni Aljaž Zalaznik. Zasedba Brava postaja vse bolj izkušena in tudi vse bolj tekmovalna, a Beno Selan, Matic Ivanšek in Martin Pečar odganjajo kakršne koli skrbi Aleša Arnola glede izbire mladih nogometašev.

Pri Primorju je ‘zacementiran’ v začetni postavi predvsem Maj Fogec, pri Nafti v kvoto spadata denimo Tom Kljun in Žan Mauricio, Radomljani imajo na voljo celo kopico mladih nogometašev, na čelu z Matejem Malenškom, Andrejem Pogačarjem in Rokom Štormanom, o Domžalčanih pa v tem kontekstu res ni treba izgubljati besed, igralcev iz ‘kvote U-21’ se lahko, če bi ob Kamniški Bistrici to želeli, nabere za celotno enajsterico.

Kaj so alternative?

Pod potegnjeno črto torej klubi trenutno resnično nimajo večjih težav z izpolnjevanjem pravila NZS o uveljavljanju mladih nogometašev, a obstoječ a določba bo, kot pač vsako nogometno pravilo, v naslednjih letih bržkone doživela spremembe.

Idej, kakšne naj bodo te spremembe, kot vselej ne manjka, v nogometni javnosti pa te dni kroži predvsem tista, ki govori o uvedbi skupne kvote minut, ki jih morajo skozi sezono na igrišču preživeti slovenski nogometaši, ki imajo v danem trenutku pravico nastopa za mlado reprezentanco.

Mlada slovenska reprezentanca — Foto: Aleš Fevžer

Na ta način bi trenerji dobili manevrski prostor, da mladega nogometaša v igro pošljejo takrat, ko začutijo, da je v pravi formi in da so tudi okoliščine tekme za kaj takšnega primerne. Povedano drugače, na derbijih bi prednost dobili izkušenejši nogometaši, na ‘manjših’ tekmah pa mlajši, še ne uveljavljeni talenti. V vsakem primeru bo zanimivo spremljati nadaljnji razvoj trenutnega pravila, ki pa se ob upoštevanju vseh dejavnikov vendarle zdi dobro.

Mlajše selekcije reprezentanc nizajo dobre rezultate, mlada izbrana vrsta je na pragu zgodovinske uvrstitve na Euro, mladi slovenski nogometaši, kot sta Svit Sešlar in Luka Topalović pa ob prestopih dosegajo milijonske odškodnine.