Prva dva bosta spet uspešna, za njune najbližje zalezovalce pa nisem prepričan. Lahko da bo Vijole še dodatno potrl Tottenham, Arsenal pa bo čez krizni rob pahnil Everton. Edina sreča Chelseajeva bo Watfordov skalp. Pihalo bo.

Najprej petkova. West Ham bo že v uvodu v 9.krog doma premagal Brighton. Gostujoča ekipa je kadrovsko prešibka, da bi se lahko zoperstavila West Hamu, ki ima poškodovanega le Diafra Sahkoja in kaznovanega Andyja Carrola. Idealna priložnost, da zablesti Marko Arnautović, pa še kdo.

Nasprotno pa z manjšo gotovostjo napovedujem zmago Chelseajeva, če sploh. Zgodnja sobotna tekma bo pokazala, ali je Chelsea le rahlo-zmeden, ali pa se mu tej sezoni res kronično ne ljubi zmagovati in pošteno braniti lani osvojenega naslova. Watford ob zadnji zmagi proti Arsenalu ni bil posebej natančno kombinatoren, je bil pa zagnan in energičen. Če bo gostujoče moštvo ponovno tako zaganano kot pred dnevi, se lahko med modre naseli strah podoben tistemu, ki so ga izkusili v sredo v Ligi prvakov. Recimo, da Watford, ki do sedaj na tujem sploh še ni izgubil, povede prvi? Hm? Antonio Conte bo v velikih težavah. Itak. Neroden položaj, zelo neroden.

V soboto sredi popoldneva v gosté k zmagovalno ultra-razpoloženemu Manchester Cityju prihaja Burnley, ki je do sedaj na tujem sklatil Chelsea in Everton, točko pa izmaknil Liverpoolu in Tottenhamu. No, vse študije o odličnosti Burnleyjeve obrambe bodo končno padle – Manchester City bo itak prvak! Bo pa vseeno zanimivo opazovati dve povsem nasprotni postavitvi ali nogometni pameti. City igra matematično, brihtno, tehnično perfektno. Burnley pa je po vseh statistikah najbolj napadana ekipa v Evropi. Toda na račun tega, da Burnley nasprotnikom dovoli nadpovprečno-krat udariti proti njihovim vratom, je do skrajnosti izpilili blokade, metanje pred žogo, tesno pokrivanje v svojem kazenskem prostoru in druge bunkeraške vaje. Skratka, v dvojem parkiranju dvojnih avtobusov so Burnleyjevci res mojstri.

Huddersfield jih je do sedaj zabil le pet, medtem ko je Manchester United od začetka letošnjega prvenstva prejel le dva – tu ni kaj filozofirati. Zadnji obrambno tako odličen kot je United v zadnjih treh mesecih je bil v Premier ligi Chelsea, in to po tem, ko ga je leta 2005 prevzel Jose Mourinho. Yes!

Trdim, da bo marljivi Newcastle odpravil še vedno zadnji Crystal Palace, pa čeprav je ta senzacionalno in to prvič zmagal pred tednom. Res je sicer, da če Palace ne bo zagrizel vsaj do neodločenosti, bo vse kar je pridelal proti Chelseaju skoraj zaman. Na naslednjih dveh tekmah Crystal Palace – bodimo realni – ne bo uspešen.

Tudi Stoke City se bo poskušal znesti nad obubožanim Bournemouthom. Slednji sicer ne igra slabo, vseeno pa izgublja dokaj redno. Stoke City se bi res lahko potrudil. V sobotnem primeru bo ekipa spet kompletna. In ne tako kot je bilo v zadnjih tednih, ko je venomer kot je v postavi trenerja Marka Hughesa manjkal vsaj en ali dva, če ne zaradi drugega, pa zato, ker posojenci proti svojemu matičnemu klubu ne smejo nastopati. To bo zelo pomembna tekma za oba nasprotnika, zato na njej ni pričakovati serenad. Taktično precizni Swansea City bo na domačem stadionu skoraj gotovo naplahtal Leicester City, ki je po odslovitvi Craiga Shakespeareja še brez novega trenerja.

Vsi čakamo na novo zmago Southamptona, toda proti specialistu za remije West Bromwichu bo to doseči najbrž še težje kot pa je bilo pred tednom, ko Saintsi niso strli Newcastle.

Arsenal bo popravil vtis izpred tedna. V tem obdobju je za letošnjega kolega iz Evropske lige premočan tekmec. Ne nazadnje sta tudi izida, ki sta jih oba zabeležila na četrtkovih tekmah, dovolj dober indikator, kaj naj bi se na Goodison Parku res dogajalo. Everton je še bolj nejevoljen in taktično nestanoviten kot je bil na začetku tega meseca. Bo pa ta spopad zagotovo zelo napeta prvo polovica nedeljskega sporeda, kajti zadnja tekma 9. kroga bo mimogrede odgovorila tudi na vprašanje, ali je Maribor svojo kožo in še velik del svojega drobovja v torek podaril ekipi, ki višje od 8. mesta na lestivici angleške lige v tem trenutku ne seže.

Trenutno tretji Tottenham bo zagotovo pritisnil, toda za ugoden rezultat morajo biti vsi v moštvu zelo pri stvari, še zlasti Dele Alli, ki je v slabši formi kot smo ga vajeni. Trener Mauricio Pochettino upa, da bo ravno njegov počitek med tednom – do sedaj zaradi še lanske kazni v Ligi prvakov ni smel nastopati – posredno pospešil nedeljsko dinamiko celotne tekme. Spursom se še kar pogosto dogaja, da jim zadaj ostaja preveč nebranjenega prostora. In če se ob tem spomnimo njihovega poraza proti Chelseaju, se zdi, da bi urna Liverpoolova napadalska trojka (Firminho-Coutinho-Salah) iz protinapadov lahko iztisnila profit. Po drugi strani pa je Liverpoolcem še kako jasno, da je bila vezna vrsta Vijoličastih nekaj nesramno-do-smešno pretrganega ter da je najverjentejši povratnik po poškodbi Mousa Dembele kakovostno iz druge nogometne galaksije. Pa ne le on. Ni dvomov, da so Spursi v primerjavi z Liverpoolom bolj kompaktni, njihova obramba navadno deluje razumno, njihova srednja linija je inteligentna, napad pa ne oprošča – sploh pa ne bo Liverpoolu, ki na zadnjih dveh tekma svoje obrambe, v bistvu, niti rabil ni. Tekme Na Wembleju, na kateri bom, se veselim še bolj kot pa tiste sobotne na Stamford Bridgeu, ki jo bom tudi obiskal.

Ta konec tedna bo v Angliji zelo vetrovno, res bo, na severu pa zelo verjetno tudi deževno.