Ta 22. je precej nenavaden. Vsi najboljši naj bi zmagali, večina najslabših naj bi se pojedla med sabo, tisti iz sredinske sfere, pa naj bi svojim sosedom na lestvici pošteno zagrozili. Vsaj plan za nov krog v Premier ligi je tak. In še. Ta konec tedna bo mraz v Angliji nekolikanj popustil.

Kot so razkrile predstave premierligašev v minulem 3. krogu Angleškega pokala, je januarska stabilizacija in optimizacija njihovih agregatov nujna.

Če je Wolverhampton iz najstarejšega nogometnega tekmovanja izločil Liverpool, to še ne pomeni, da vodilni na lestvici v soboto kot gost ne bo stlačil Brighton. Nevarnemu domačinu se bo zoperstavil eskadron najboljšega Kloppovega kadra. Ohranitev štirih točk naskoka nad ponorelim Manchester Cityjem je nujna. Na drugi strani Brighton na svojem Amexu v prvi polovici sezone ni izdržal edino pritiskov Tottenhama in Chesleaja. Zato velja za najbolj pozitivno presenečenje sezone. Če se zazremo v tabelo, ki upošteva samo domače izide, je Brighton na izjemnem 7. mestu, in to z enakim številom točk kot so jih na domačih zelenicah pridelali Tottenham, Everton in Bournemouth (18). Za Brighton, ki so ga mnogi pred začetkom lige uvrščali med zelo verjetno oddhajajoče iz elite, je to že zdaj uspeh, na katerega so trener Chris Hughton in navijači Brightona lahko zelo ponosni.

A vrnimo se še malce k Liverpoolu in njegovemu izpadu iz Angleškega pokala. Predpostavimo, da je Jürgen Klopp svojo ekipo načrtno oslabil tako močno, da je svoj Liverpool pahnil iz tekmovanja. To je le špekulacija, kajti večina si ni mislila, da bo, na primer, Daniel Sturridge na Molineuxu igral tako zelo bedno. A če preverimo zmagovalne sezone zadnjih sedmih angleških prvakov, potem kmalu ugotovimo, da je večina teh FA pokal zapustila najkasneje marca ali pa še prej. Prvenstvena lovorika je bila tako lažje dosegljiva. Letošnja Kloppova strategija bi torej morala zdržati do tako dolgopričakovane osvojitve Premier ligi. Tudi starejše statistike Kloppovih uspehov (tudi tiste z Dortmundom) potrjujejo, da njegova moštva med nastopi nujno potrebujejo več odmora. Liverpool bo prvak le v primeru, če njegovi igralci, tako individualno kot tudi kolektivno, ne bodo zdrsnili na psihološkem testu. Lani so imeli tak test v finalu Lige prvakov – in v Kijevu so, kot vemo, pogrnili.

Sobotni paket tekem odpre eden od dveh sočnih londonskih derbijev. West Ham pričakuje Arsenal. Taktično bo to zelo zapletena bitka. Napake v obeh obrambah so kaj verjetne. Zdi se, da je Arsenal zaradi številnejših ofenzivcev favorit. Ne gre pa pozabiti, da v Arsenalovo mrežo z velikim užitkom zabija Marko Arnautović, prvi domači napadalec. Avstrijec pa je ravno v teh dneh središče skrivnostnega prestopnega viharja, saj je na dan privrela novica, da si ga za visoko odškodnino želi eden od kitajskih prvoligašev. Za Marka Arnieja Arnautovića je to najbrž zadnja priložnost, da si krepko poviša plačo in svojo vijugasto kariero – ki je vsvoj vrhunec dejansko dosegla prav v letu in pol pri West Hamu – zaključi s še bolj nabasanimi žepi. Zadnji tabloidni naslov se glasi – Arnie: “I Won’t Be Back”. Bomo videli, če se Arnautoviču res mudi na Kitajsko, medtem ko ga trener Manuel Pellegrini tja ne pusti.
Avgustovski obračun med londonskim kluboma je gladko dobil Arsenal. Toda svojo prevlado je dokazal šele ob zaključku tekme (3:1). Pred dobrim letom je bila na London Stadiumu ta tekma kot moreča uspavanka (0:0).

Watford je tisti, ki je na West Hamu zagrenil božično pojedino, saj ga je kot gost premagal tik pred prazniki. Od tedaj dalje je Watford nesrečno izgubil proti Chelseaju ter zatem dvakrat remiziral. Obisk Selhurst Parka je tako za moštvo trenerja Javija Garcije ustrezno podprt tudi v motivacijskem smislu. Neznanka je odgovor domačega Crystal Palacea. Tri zmage v zadnjih petih krogih so Crystal Palace paraktično že rešile izpada. Ključna težava, ki pesti ekipo Roya Hodgsona je manjko učinkovitega centralnega napadalca. Na domačem stadionu pač ne moreš igrati bukerja in ob tem nasprotnika strašiti le s protinapadi. Zato je Palaceu lažje nastopati v gosteh. Njihova zadnja zmaga izbojevana v Wolverhamptonu in tista decemberska na Etihadu pri Manchester Cityju sta klasična primera Palaceovega splošnega bojnega načrta. Jordan Ayew je pred desetimi dnevi končno dosegel svoj prvi zadetek za svoj novi klub. Ob tem, da tudi Ganec nikoli ni in tudi zdaj ne slovi kot klasična 9-ka. Watford bo imel na tej tekmi precej prostora. Izid je odvisen od tega, kako ga bo izkoristil.

V precej bolan dvoboj se lahko izteče tudi tisti med Leicestrom in Southamptonom. Že res, da je Leicester v zadnjem obdobju ušesa navil tako Chelseaju kot tudi Manchester Cityju, zelo res pa je tudi, da je pokleknil na zadnji domači tekmi, in to proti Cardiffu. Dobro postavljeni in urni Southampton pa je pred desetimi dnevi v Londonu brez milosti ukrotil Chelsea. In če se komu od teh dveh mudi zbirati točke, potem so to Svetniki in ne Lisice.

Fini mali blaznici bosta tudi oba 6-točkarja ali derbija začelja. Burnley je pred tretjo zaporedno zmago in s tem potencialnim izvozom na sredino tabele, medtem ko je njegov nasprotnik Fulham še kar naprej preizkuša svoj vžigalnik oziroma svojo mašino vergla bolj kot ne v prazno. Par Cardiff-Huddersfield je podobna, a le še za stopnjo bolj mizerna postavka. Na tem srečanju, žal, ne bo veliko zadetkov. Ali pač?

Sobotni spored zaključi dvoboj Chelsea–Newcastle, ki ga nameravam obiskati. Favorit je očiten, toda Chelsea je trenutno čudaška toplo-hladna, pa še to komajda, meglica. Med vikednom je Chelsea v 3.krogu FA pokala gostil in izločil drugoligaša Nottingham Forest. Alvaro Morata je na tisti tekmi zabil oba gola. Med protestom zaradi nedosojene enajstmetrovke – takrat je bilo še 0:0 – je sodnikom nakazoval, naj preverijo video posnetek. Ta tistikrat sploh ni bil v uporabi. Na njegovo srečo ni bil kaznovan z rumenim kartonom. Prvi dokaz blues-zmede. V torek je v prvi polfinalni tekmi letošnjega Ligaškega pokala Chelsea izgubil proti Tottenhamu. Chelsea je bil na Wembelyju sicer boljši nasprotnik, toda tesno zmago so pohopsali Spurs. Zadetek je padel po izvajanju enajstmetrovke, ki jo je sodnikom pomagala dosoditi uporaba video oprema. Nihajoči rezultati ter stalne govorice, ki se okrog Chelsejevega tabora še posebej okrepijo v času prestopnega roka, osnovno zmagovalno dejavnost zahodnolondonska kluba tudi tokrat rahlo zavajajo. Newcastle mora pasti! Do konca januarja so Chelseajevi nasprotniki še Arsenal (PL), ponovno Tottenham (Ligaški pokal), najverjetneje Sheffield United (FA pokal) in naposled še Bournemouth (PL). Navijači si resnično želijo, da bi se njihovi modri malce zbrali in nanizali tri, štiri zmage. Kajti vsem skupaj je kristlano jasno, da je to ob skoncentriranih in zavzetih nastopih na mah uresničljivo.

Zagotovo pa bo zelo specijalna prva nedeljska tekma premierligaškega sporeda. Bournemouth pride k Evertonu. Domači navijači so spričo velike točkove zapravljivosti svoje ekipe britko razočarani. V čem je smisel kupovanja igralcev in menjave trenerja, ko pa je stanje do pike enako kot je bilo v istem obdobju lani. Število nabranih točka je res enako! In lani je bil Everton ena sama srednja žalost. Še bolj paradoksalno in zaskrbljujoče obenem pa je to, da je njihov novi trener Marco Silva lani, ko je še vodil Watford, ravno januarja občutno popustil. Celo do stopnje, ko ga je bil nekdanji delodajalec mesec pozneje primoran brcniti na cesto. Bournemouth je sezono začel lepo, v zadnjih desetih tednih pa je bil v vseh tekmovanjih poražen kar desetkrat, v tem času pa je dobil le dva obračuna. Posebej čudovitega nogometnega spektakla na Goodison Parku ne gre pričakovati, pa čeprav zelo drži – za ene in za druge – da, je skrajni čas, da se zmigajo.

Veliki derbi nedeljskega sporeda je prva konkretna preverba, ali je post-Mourinhov Manchester United sposoben ukaniti tudi kakega močnejšega nasprotnika. Tottenham bo neizprosen domačin. Bo pa zanimivo, kdo od tekmecev bo drugemu prepustil sredino igrišča. Trener Tottenhama Mauricio Pochettino je v že omenjenem torkovem obračunu proti Chelseaju svojo formacijo nepričakovano priprl, Deleja Allija pa postavil na bočno pozicijo. Vsi se najbrž spomnimo, kako je bila skonstruirana Tottenhamova veličastna zmaga (0:3) na Old Traffordu 27.avgusta 2018.

Tabor Manchester Uniteda se je pravkar vrnil s priprav v toplejšem Dubaiju. Londonski mraz pa bo do nedelje malce popustil, a tako toplo kot je bilo Unitedovcem na začetku tedna zagotovo ne bo.

V ponedeljek se Wolverhampton odpravlja po revanšistične buške na Etihad. Namreč. Wolverhampton je bil tisti, ki si ob koncu lanskega avgusta kot prvi v tej sezoni aktualnemu prvaku drznil odščipniti točki. Bilo je (1:1). Wolves so bili na tisti tekmi izjemni. Zelo verjetno je, da bodo tudi tokrat, toda pobesneli Manchester City, ki je med tednom v Ligaškem pokalu tretjeligaša Burton stisnil z 9:0, bo še boljši od izjemnih.

Zdi se, kot da se dirka za angleškega prvaka zdaj šele začenja!