Talent je prerasel v kvaliteto. Žan Vipotnik je kot otrok, fant in najstnik podiral strelske rekorde v svojih starostnih selekcijah, a tudi on spoznal, kako zahteven je prehod med mladinskim in članskim nogometom. Predvsem pa je spoznal, kako se v nogometu lahko stvari obrnejo čez noč. Še pred nekaj meseci je bil vse prej kot pomemben tretji napadalec vijolic, danes je fant, na katerem se "lomijo kopja". Njegova nadaljnja usoda bo razkrila, kako zelo ambiciozen je v resnici NK Maribor in predvsem, kdo ima zadnjo besedo pri pomembnih odločitvah.
Sezona 16/17 – 58 golov na 26 tekmah najmočnejše lige vzhoda Slovenije v selekciji U-15. Sezona 18/19 – 37 golov na 26 tekmah prve kadetske lige. Sezona 20/21 – 16 golov na vsega osmih tekmah v mladinski konkurenci in spoznanje, da je bolje fanta čim prej usmeriti v članski nogomet. To so resnično neverjetne številke Žana Vipotnika, ki jih lahko povzame le beseda generacijski talent.
A v članski konkurenci je bilo na ta talent potrebno malce počakati. V turbulentnem obdobju menjav športne politike NK Maribor je bil Vipotnik glede na svoje impresivne številke morda celo prehitro potisnjen na obrobje zanimanja. Še posebej potem, ko se mu ni uspelo uveljaviti na posoji v Gorici.
Ob vrnitvi v Ljudski vrt, ko je vstopil v prvo člansko sezono, se nikakor ni uspel uveljaviti v prvem moštvu vijolic. Ne pod Simonom Rožmanom, ki je znan po tem, da rad stavi na mlade talente, ne pod Radovanom Karanovićem. Je pa nato znova nase opozoril v kranjskem Triglavu, v drugi ligi je za bordo rdeče na enajstih tekmah zadel kar osemkrat in enkrat v polno meril še v dodatnih kvalifikacijah. Pri čemer sploh ni igral na mestu klasičnega napadalca, ampak na krilu.
Vipotnikova eksplozija v jeseni 2022 je bila malce nepričakovana. Verjetno tudi za vodstvo Maribora, ki je bilo prepričano, da je s prihodom Roka Baturine zadelo v polno in da bo Hrvat tisti, ki bo nadomestil odhod finančno “prepožrešnega” Ognjena Mudrinskega.
A Baturina se je izkazal za (še zdaleč ne edini) poletni strel v prazno. Žan Vipotnik pa kot odrešenik “pet pred dvanajsto”. V Ljudskem vrtu so namreč po zgodovinsko slabemu uvodu v sezono goreli vsi alarmi, Damir Krznar pa je po blamaži proti Domžalam potegnil ročno zavoro in mariborsko barko obrnil za 180 stopinj. Kot priznava tudi sam, je ekipo v lepšo prihodnost na svojem hrbtu odnesel Žan Vipotnik.
Deset golov na sedmih tekmah je v zaključku jeseni in zdaj na začetku pomladi zabil Žan Vipotnik. Z zadetkom proti Kopru je dokazal, da je trenutno v tako dobri formi, da za polnjenje nasprotnikovih mrež niti ne potrebuje kakšne zares zrele priložnost. Dovolj je že polpriložnost. A trenutno se zdi, da bodo njegovo eksplozijo bolje kot športni del izkoristile klubske pisarne, za katere v Ljudskem vrtu vse od odhoda Zlatka Zahovića velja, da imajo škarje in platno vseh pomembnih odločitev v svojih rokah.
Maribor je namreč rezultatsko še vedno daleč od zastavljenih ciljev, ki so v štajerski prestolnici vedno zastavljeni tako, da pred vijoličastimi na lestvici ni nikogar. Prodaja Žana Vipotnika bi bila tako kar majhen samomor vijolic v lovu na vodilno Olimpijo oziroma priznanje predaje v boju za ubranitev državne lovorike.
Vijolice namreč alternative za Žana Vipotnika nimajo. Iz Ljudskega vrta smo sicer dobivali signale o tem, da imajo Mariborčani na seznamu prestopnih tarč tri velika imena oziroma tako imenovane “kapitalce”, ekipo pa je okrepil samo Arnel Jakupović. Zdaj že nekdanji nogometaš Domžal je sicer v slovenskem prostoru dodobra uveljavljen nogometaš, a ni niti klasični napadalec, kaj šele kakšno veliko, zveneče ime, ki bi potrjevalo vnovične šampionske ambicije Maribora. Vse prestopne tarče so se jim izmuznile iz rok in v tej situaciji bi bila nogometno gledano prodaja 20-letnika popolna norost. Česar se dobro zaveda in javno izpostavlja tudi preporoditelj Maribora Damir Krznar.
A vprašanje, kdo v klubu ga bo poslušal. Marko Šuler je še pred tednom, dvema razmišljal o tem, da se številke, ki se vrtijo okrog prestopa Žana Vipotnika, dvigujejo proti klubskemu rekordu. Torej proti trem milijonom evrov. Retorika se je nato kmalu spremenila, in ker naj bi v svetu nogometa vladali težki časi, s čemer se težko strinjamo, bo moral Maribor prisluhniti tudi kakšni nižji ponudbi.
Celotno dogajanje in nasprotujoče si izjave ter tudi besedni razkorak med razmišljanjem trenerja in športnega direktorja vijolic pa vse bolj kažeta na to, da bodo glavno besedo, ko je govora o prestopu Vipotnika, imele klubske pisarne. Konjičan si namreč na vrat na nos ne želi odhoda na tuje, kot je bilo to denimo v primeru prav tako terminsko zelo slabo načrtovane in izpeljane prodaje Antoineja Makoumbouja, v Mariboru bi ga seveda na vsak način rad zadržal Damir Krznar, drznemo pa si s precejšnjo gotovostjo trditi, da tudi Marko Šuler trenutno ni najbolj naklonjen prodaji mariborskega dragulja.
Če bo torej Žan Vipotnik prodan, bo poslovni del kluba slavil veliko zmago. Tako zaradi dviga vsote na bančnem računu kot tudi zaradi nove interne zmage in dokaza premoči pri vseh najpomembnejših odločitvah. Vprašanje pa je, ali lahko tako voden Maribor še ostane dominantna sila slovenskega nogometa. Da o kakšnih novih resnih evropskih zgodbah, ki jih najbolj nogometno okolje v Sloveniji pogreša kot “puščava vodo”, sploh ne govorimo.
Razmerja v slovenskem nogometu se spreminjajo. S tarnanjem o tem, da so časi težki in s hitrimi prodajami vseh, ki malce izstopijo iz povprečja, pa bo Maribor težko držal korak s konkurenco. Največji slovenski klub gor ali dol, status oziroma zgodovina v sodobnem nogometu (žal) prav veliko ne štejeta. Veličino je potrebno dokazovati iz dneva v dan. In ostati šampion, ne pa “diskont razprodaj” na tretjem mestu lestvice.
Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje