Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Z Antejem Šimundžo, ki je Muro v štirih letih popeljal od druge lige do njenega prvega naslova državnega prvaka, a vseeno ostal brez nagrade za najboljšega trenerja v slovenski ligi, smo se teden dni pred pred začetkom evropske sezone pogovarjali o tem, o treningih v peklenski vročini in še o marsičem. Tudi o njegovih selektorskih ambicijah.
Medtem ko bo Mura prihodnji torek v Skopju, kjer se bo pomerila z makedonskim prvakom Shkendijo, sploh prvič v skoraj stoletni zgodovini kluba zaigrala v kvalifikacijah za Ligo prvakov – da bi se tja tudi uvrstila, pa bi se moral zgoditi pravcati čudež (izločiti bi morala štiri tekmece) -, je njen 49-letni trener v najboljši nogometni ligi na svetu nastopil že dvakrat v dveh vlogah.
Kot nogometaš je septembra 1999 z golom v Kijevu poskrbel za prvo in do zdaj tudi edino zmago kateregakoli slovenskega kluba v skupinskem delu tekmovanja. V vlogi trenerja je najbolj znamenito nogometno himno ob igrišču poslušal v sezoni 2014/15, ko je Maribor v njej nastopil drugič v svoji zgodovini.
Ne samo s tem, kot trener je nase močno opozoril tudi z drugimi podvigi. Z Mariborom je kot prvi in do zdaj tudi edini slovenski klub napredoval iz skupinskega dela evropskega pokala, v sezoni 2013/14 je prišel do 1/16 finale Lige Europa. V Ljudskem vrtu je bil dvakrat v dveh sezonah državni prvak.
Potem je junija 2017 presenetil in kljub precej bogati trenerski izkaznici sprejel ponudbo iz Murske Sobote. Usedel se je na klop Mure, ki je bila takrat drugoligaš. Že dve leti pozneje je z Muro igral v Evropi. Leto za tem je v Fazanerijo prinesel prvo lovoriko po dolgih 25 letih čakanja, osvojil je pokal.
Letos mu je uspel še večji podvig. Sploh prvič v 97-letni zgodovini so se pri Muri veselili naslova državnega prvaka. Kljub temu je na presenečenje večjega dela nogometne javnosti ostal brez nagrade za najboljšega trenerja sezone.
Ante Šimundža je bil v preteklosti spregledan že večkrat. Tudi pri izborih novih selektorjev. S tem se ne obremenjuje, a ambicij ne skriva, nam je povedal ob ponedeljkovem obisku SportKluba v četrtem, zadnjem tednu priprav Mure na začetek nove sezone.
Za vami so prvi trije tedni priprav na novo sezono. Kako ste zadovoljni?
Turbulenten je bil predvsem prvi teden priprav, in sicer zaradi vseh zdravniških pregledov, cepljenj in podobnega. V prvem tednu smo opravili dosti manj, kot bi si želeli. Potem so se stvari normalizirale in v naslednjih dneh smo prišli v ritem, ki si ga želimo.
Koliko je priprave na novo sezono zmotil vročinski val, ki je zajel Slovenijo?
Treba se je prilagajati in improvizirati. Pijemo ogromno tekočine, skušamo iskati čim bolj primerne termine za trening, skrajšujemo treninge … Ni nam lahko, veliko je improvizacije, ampak se nekako znajdemo.
Pred kratkim so svetovno javnost šokirali dramatični prizori s tekme med Dansko in Finsko na evropskem prvenstvu, danski zvezdnik Christian Eriksen se je zgrudil med tekmo, na igrišču so ga morali celo oživljati.
Kolikor vem, se to ni zgodilo zaradi vročine ali naporov. Zgodilo se je nekaj, kar je bilo težko predvideti. Pri Interju je Eriksen prestal vse zdravniške preglede, ki niso kazali, da bi bilo z njim kaj narobe. Prizori iz Köbenhavna so bili seveda grozljivi in hvala bogu, da je preživel. Upam seveda, da se kaj takega ne bo več pripetilo.
Pandemija covida je močno vplivala tudi na nogomet in prinesla nekaj novosti. Ena od teh je pet menjav, ki jih imate po novem na tekmah na voljo trenerji. Si želite, da bi tako ostalo tudi v prihodnosti?
O tem, kako se bodo odgovorni odločili, težko govorim. Mi se bomo prilagodili, karkoli že bo. Meni je vseeno. Zadovoljen sem tako s tremi kot tudi s petimi menjavami.
Kadrovanje Mure v poletnem prestopnem roku:
Prihodi: /.
Odhoda: Kevin Žižek (Celje), Jure Travner (Wildon, Avstrija).
Kako je pri Muri s kadrovanjem? Za zdaj niste pripeljali še nobene okrepitve, medtem ko sta klub zapustila Kevin Žižek in Jure Travner. Se bojite, da boste ostali še brez kakšnega od nosilcev, ki so v prejšnji sezoni opozorili nase?
Upam predvsem, da bomo vsaj v Evropi še v takšni zasedbi, kot smo zdaj. Igralca, ki sta odšla, sta šla srečo iskati drugam, kar je normalno. Povpraševanje obstaja, kar je po eni strani privilegij, saj to pomeni, da delamo dobro, po drugi strani pa za trenerja nikoli ni dobro, če ostane brez pomembnih nogometašev, a s tem smo se trenerji v Sloveniji že zdavnaj sprijaznili.
Želim si, da bi ostali v čim bolj popolni zasedbi, ampak vem, da je prodaja najboljših igralcev za klub, kot je Mura, pomembna. Če bodo prišle kake resne ponudbe, bomo videli, kaj in kako, ampak to je bolj vprašanje za športnega direktorja kot zame.
Glede okrepitev vemo, kje je v prejšnji sezoni najbolj šepalo. Želim si okrepitev v napadu. Iščemo strelca. Ali nam ga bo uspelo pripeljati, bomo videli. Če nam ne bo, bomo nadaljevali z delom s temi, ki jih imamo. Ne glede na vse so namreč tudi v prejšnji sezoni dokazali, da so lahko zelo pomembni. Je pa na njih, da bodo še naprej trdo delali naprej. Bomo videli, kaj in kako. V vsakem primeru pa si želim, da bi se do prvih uradnih tekem kaj zgodilo.
Odigrali ste tudi štiri prijateljske tekme. Dve ste izgubili, na eni remizirali, na eni pa zmagali.
Vse je pričakovano. Proti zagrebškemu Dinamu smo visoko izgubili, a je bil to morda malce prezahteven nasprotnik za tisto obdobje. Rezultati so seveda pomembni, saj prinašajo samozavest, a v pripravljalnem obdobju niso v prvem planu. Ni pa lepo, če izgubljaš, seveda. Sem pa z opravljenim zadovoljen. Z nekaterimi bolj, z drugimi malce manj.
Pripravljalne tekme Mure:
26. junij: Mura : Partizan Beograd (Srbija) 2:2
23. junij: Borac Banja Luka (BiH) : Mura 1:0
19. junij: Mura : Dinamo Zagreb (Hrvaška) 0:4
16. junij: Weindorf (Avstrija) : Mura 1:3
Že čez teden dni vas čaka prvi evropski nasprotnik. Mura se bo prvič v zgodovini podala v kvalifikacije za Ligo prvakov in se pomerila s Shkendijo. Kaj veste o makedonskem prvaku?
Gre za izredno izkušeno in čvrsto ekipo. Makedonci so fizično zelo močni, ampak dejstvo je, da imamo tudi mi svojo kakovost. Kar je najbolj pomembno, pa je to, da se lahko s Shkendijo, ki je v Makedoniji, udeleženki letošnjega evropskega prvenstva, daleč pred vsemi tekmeci, merimo in smo konkurenčni. V to sem prepričan.
Lani ste v kvalifikacijah za Ligo Europa preskočili dva nasprotnika, potem pa izgubili proti nizozemskemu velikanu PSV in Eindhovna. Koliko so izkušnje, ki ste jih v Evropi nabrali v prejšnji sezoni, pomembne pred tem, kar vas čaka v tej?
Vsaka tekma v Evropi, ali je to ena ali pa jih je deset, je velika izkušnja. Več je tekem, bolje je. Tudi na zimskih pripravah v Turčiji smo zato izbirali čim boljše in čim bolj različne nasprotnike, saj se lahko le na tak način privadimo na drugačen slog in drugačno raven igre.
Izkušnje, ki smo jih nabrali, bomo seveda skušali unovčiti. Kako nam bo uspelo, pa je odvisno od marsičesa, ampak verjamem, da bomo tudi letos pokazali veliko. Upam seveda, da še več, kot nam je uspelo lani.
Ko si na vrhu, greš lahko samo navzdol. Bo zato naslednja sezona za Muro veliko napornejša, kot je bila prejšnja? Se bojite, da se vam lahko pripeti to, kar se je Celjanom, ki so se v prejšnji sezoni kot prvaki na koncu celo borili za obstanek?
O tem, ali bomo šli navzdol, ne razmišljam. Lahko se zgodi tudi, da nisi prvak, pa to ne pomeni nujno, da nisi napredoval, saj lahko v določenih zadevah narediš veliko korakov naprej.
Celje in Muro je težko primerjati. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker Celjani nimajo takšne navijaške podpore, kot jo imamo mi. V Celju je na prvem mestu rokomet, šele potem pa nogomet. V Murski Soboti medtem ljudje živijo za nogomet. To sta dva različna svetova.
Mi pišemo svojo zgodbo in se z drugimi ne obremenjujemo. Kaj se je njim zgodilo v prejšnji sezoni, težko povem in niti nočem govoriti o tem. Mi bomo naredili vse, da bomo nadaljevali svojo pot in bili še boljši, še bolj zreli na vsaki naslednji tekmi, ki je pred nami.
V štirih letih ste Muro od druge lige popeljali do pokalne in zdaj še prvenstvene lovorike. Po zgodovinskem majskem uspehu pa ste, zanimivo, dejali, da vaša največja zmaga ni naslov prvaka, ampak to, da so vas ljudje v Murski Soboti vzeli za svojega.
Veste, kako je s tem. Ko si dober, nikoli ni težav. Pri Muri ni drugače. Zavedam se, da se v primeru slabih rezultatov stvari hitro lahko obrnejo na glavo, a me veseli, da so ljudje prepoznali moje delo in me vzeli za svojega. Predvsem to, da trdo garam, delam in imam pravi pristop.
Jaz dajem vse od sebe, da bi bila Mura boljša na vsaki naslednji tekmi. Na treningih, na tekmah, povsod. Kot trener ne morem obljubiti zmage, lahko pa vedno obljubim maksimalen pristop in borbo. Kaj to prinese, pa je potem odvisno od marsičesa.
Če se vi bojite, da boste ostali brez najboljših nogometašev, pa se navijači Mure bojijo, da bodo ostali brez vas. Zdaj, ko ste spet močno opozorili nase, ste zagotovo zanimivi za marsikoga. Nenazadnje so vas pred kratkim, ko je Maribor iskal novega trenerja, spet povezovali z novim povratkom v Ljudski vrt. Kaj se je dogajalo?
Dejstvo je, da sem z Mariborom zelo povezan. Tega nikoli nisem zanikal. Na to sem ponosen, tega mi ne more vzeti nihče, ampak dejstvo je, da sem zdaj trener Mure in tukaj dajem vse od sebe, da bi bili čim boljši.
Sem del projekta, ki je uspešen, tako da zdaj razmišljam samo o Muri. Kaj bo prinesla prihodnost, pa ne vem. Ko bo prišla ponudba, če bo prišla, se bomo pogovorili in ugotovili, kaj in kako, ampak o tem zdaj ne razmišljam. Mislim samo na to, da bi bila Mura čim boljša.
Niste odgovorili na vprašanje. Ste letos dobili ponudbo Maribora?
Pa saj ni pomembno … (smeh, op. p.)
Tujina?
Seveda bi si nekoč želel delati v tujini. Tako je bilo že, kot sem bil nogometaš, tako je tudi zdaj. Ne mislim pa v tujino samo zato, da bi šel tja. Zanimajo me klub in liga, v katerih bi naredil korak naprej. Želim si priložnosti v klubu, ki bi bil večji od Mure. Nekje, kjer bi lahko kot trener napredoval. Želim nadgraditi svoje delo. Upam, da se nekoč zgodi tudi to.
Kaj pa selektorska služba? Zanimivo, čeprav ste po trenerskih dosežkih in tudi imenu, ki ste si ga ustvarili že kot nogometaš, zagotovo eden od najbolj primernih za tak posel, vas v igri za selektorja Slovenije še nikoli ni bilo. Se vam zdi, da ste podcenjeni?
Selektor si seveda želim biti. Imam visoke ambicije. Biti selektor svoje države je največ, kar lahko kot trener doživiš. Če bom kdaj dobil priložnost, jo bom seveda z navdušenjem sprejel, ampak o tem ne odločam jaz.
Na kak način in kdo odloča o tem, ni moja stvar. Jaz delam po najboljših močeh. Če bodo ljudje, ki imajo besedo pri tem, v meni prepoznali človeka, ki je primeren za to delo, bom zelo vesel. Če bo tako, se bomo pogovorili in, upam, tudi dogovorili.
O tem, da bi bil zaradi tega, ker se to še ni zgodilo, kaj prikrajšan ali podcenjen, pa ne razmišljam. Morda kdo gleda tudi tako, jaz pa mislim, da so na koncu rezultati tisti, ki naredijo trenerja.
Kako pa komentirate izbor Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS), v katerem ste ostali brez nagrade za trenerja leta, čeprav ste Muri prinesli zgodovinski naslov prvaka?
To vprašanje morate postaviti predsedniku sindikata Dejanu Stefanoviću in ne meni.
Pa ste bili ob tem užaljeni ali pa vsaj presenečeni?
Ne. Jaz na takšne nagrade ne dam veliko. To so stvari, ki bolj zabavajo medije in navijače. Zame so največje priznanje veselje in solze navijačev, ki so po našem velikem uspehu prišli v Fazanerijo.
