Čustveno slovo na robu solz: Preveč, vsega je bilo preveč

Nogomet 15. Maj. 20222:45 > 10:45
Delite:
Marcos Tavares v objemu Martina Milca. FOTO: Jure Banfi.

"Preveč. Vsega je bilo preveč," je na novinarski konferenci po nepozabnem večeru v Mariboru, v katerem je zaigral še zadnjič, povedal najpomembnejši igralec v zgodovini NK Maribor Marcos Tavares, ki so mu v Ljudskem vrtu priredili nepozabno slovo.

Najprej pogled na poln Ljudski vrt. Potem video, v katerem so se javili nekateri pomembni akterji Maribora, tudi Matjaž Kek in Josip Iličić, ki sta požela velik aplavz. Sledilo je presenečenje v obliki njegove številke 9, ki jo bodo pri NK Maribor upokojili. In zahodne tribune Ljudskega vrta, ki od včeraj naprej nosi njegovo ime. Pa družina, ki so jo naskrivaj “pretihotapili” iz Brazilije.

V deveti minuti veličastnega koreografija Viol in celotnega stadiona. Prvi so razprostrli njegovo veliko podobo in velik transparent, na katerem je pisalo njegovo polno ime, Marco Magno Morales Tavares. Na drugi strani se je z rumenimi črkami izpisal napis: “Hvala!” Vseskozi vzklikanje njegovega imena in pesmi v njegovo čast.

Dalibor Volaš, Aleksander Rajčević, Jean-Philippe Mendy, Amir Dervišević, tudi Zoran Pavlović, ki je pred njim nosil mariborski kapetanski trak. Zraven sta bila še preostala nogometaša, ki so jima v Mariboru upokojili dres, Stipe Balajić (19) in Jasmin Handanović (33).

Spontano presenečenje je uspelo tudi Martinu Milcu. Nogometaš, ki bo po novem nosil mariborski kapetanski trak, je po doseženem golu stekel do svojega kapetana, vzel njegov dres in ga v slogu Lionela Messija dvignil v zrak.

Sledil je še velik in res dolg ognjemet, v zaključku tekme pa ob domačem vodstvu s 3:1 – vrhunec. Najprej je v 85. minuti v igro pritekel sam, dobrih pet minut pozneje je bil z njim na zelenici njegov 17-letni sin.

Nepredstavljiv večer, ki ga bomo pomnili še desetletja, in nepozabni trenutki, ki jih najboljši strelec v zgodovini Maribora ne bo pozabil nikoli. Nič čudnega, da je bil po tekmi zelo čustven.

S sinom Marcosom Tavaresom Juniorjem. FOTO: Guliverimages.

20 let je čakal, danes je izpolnil sanje

“Težko opišem, kaj vse sem čutil danes. Čustva so mešana. Po eni strani sem vesel, po drugi pa žalosten, saj sem zaprl eno poglavje v mojem življenju. Zelo sem vesel, da sem izpolnil sanje in zaigral s sinom. Pred 20 leti, ko sem spoznal svojo ženo, sem ji rekel, da želim imeti otroka, ki mu bom dal ime Marcos. Da ga bova morala hitro spočeti, saj želim zaigrati z njim. Počakal sem 20 let in zdaj te sanje uresničil,” je z nekaj premori, ko je komaj zadrževal solze, na novinarski konferenci po tekmi najprej povedal Marcos Tavares.

“Za mano in mojo družino je poseben večer. Ko sem zagledal starše, nisem mogel verjeti. Oče se je zbujal ob petih zjutraj, da me je peljal na treningih. Marsikaj smo morali pretrpeti. Spal sem na tleh, nisem imel za jesti. Danes sem mu rekel, da se je vse izplačalo. Hvaležen sem za vse. Hvaležen sem vsem. Trenerju, direktorju, klubu, navijačem, novinarjem … Vsem,” je po 593. nastopu (212 golov) v vijoličastem dresu nadaljeval 38-letni Brazilec s slovenskim potnim listom.

Še en poklon je dobil tudi po koncu druženja s predstavniki sedme sile, s katerimi je v zadnjih 14 letih dobro sodeloval. Ko je po zadnji besedi vstal, se je v sobi za novinarske obveznosti zgodilo nekaj, kar se tam skoraj nikoli ne dogaja. Spontan aplavz.

Na novinarski konferenci po koncu tekme. FOTO: Jure Banfi.

O čem je Marcos Tavares na novinarski konferenci še govoril?

O tem, ali je kdaj pričakoval, da bo doživel kaj takega:

“Nikoli. V Maribor sem prišel, da zabijem kak gol in igram nogomet. Da ob tem uživam. Nikoli si nisem mislil, da bom postal legenda, najboljši strelec v zgodovini kluba in da me bodo ljudje tako spoštovali. Hvala Jezusu, brez njega tega, kar sem doživel danes, ne bi nikoli doživel.”

O tem, kaj si je mislil, ko je Aluminij vodil z 1:0:

“Nič, da bom moral v drugem polčasu spet zabiti gol. (smeh, op.p.). Sem pa vedel, da bomo zmagali. Že pred tekmo sem soigralcem rekel, da danes ni pomembno to, kar se dogaja na tribunah, ampak samo igrišče. Da osvojimo tri točke. Tudi zaradi tega so se vsi trudili. Na začetku je bilo malo živčnosti, ampak potem nam je steklo in smo uspeli.”

O prostem strelu, ki ga je izvajal ob koncu tekme:

“Ni se izšlo najbolje. Nisem prav veliko treniral proste strele. Soigralci so rekli “Tava, idi” in sem udaril. Tako, tako … Je pa žoga vsaj šla v gol.” (smeh, op.p)

O tem, katero od presenečenj mu je bilo najljubše:

“Težko se odločim, toliko jih je bilo. Prišla sta starša, tudi moja brata. Težko opišem, kaj vse sem čutil. Moram najprej dobro prevrteti film. To, da se del tribune imenuje po meni, je velika čast. Jaz si najprej želim biti dober človek, šele potem nogometaš. Spoštujem vse. Želel sem le igrati nogomet in biti ob tem vesel. Kaj vse je zdaj prišlo iz tega … Preveč, vsega je bilo res preveč. Hvala, zelo sem vesel. Komaj sem zadrževal solze. Preveč je bilo. Težko se odločim, kaj je bilo najbolje. Ko sem igral s sinom, dvakrat sem mu celo podal …”

O tem, da je tretji igralec z upokojeno številko pri NK Maribor:

“Zelo sem vesel. Kot tudi tega, da sta bila preostala dva in vse druge legende danes ob meni. Upam, da bo v Mariboru v prihodnosti še veliko legend.”

O tem, kolikokrat sta ga starša spremljala v takšnem navijaškem vzdušju:

“Ne dosti, na takšni tekmi še nista bila. Onadva sta najbolj zaslužna, da sem danes dober človek. V Braziliji ni lahko. Polovica mojih prijateljev je v grobu, druga polovica je v zaporu. V Braziliji ni lahko uspeti.”

O tem, kaj bo počel po koncu kariere:

“Direktorju bom pomagal iskati nove igralce, na tem že delava. Spremljam nekaj igralcev iz Južne Amerike. Upam, da bom našel kakšnega, ki nam bo pomagal, da bomo spet igrali dobro v Evropi.”

O tem, ali bo igral v zadnjem krogu proti Muri.

“Moja želja je jasna. Da bomo zmagali in postali prvaki. Še ena tekma me loči od konca kariere. Težka tekma. Moramo se pripraviti in ostati zbrani. Vse je odprto. Trenutno smo prvi. Bomo videli, ali bom igral. O tem bo odločal trener.”

O tem, kaj je sinu povedal pred vstopom na igrišče:

“Rekel sem mu, naj prvo žogo hitro odda od sebe. Naj ne komplicira. Če si živčen, moraš na začetku čim manj komplicirati. Sigurno podati, potem pa iti naprej. Želel sem mu pomagati.”

O tem, kako dober nogometaš je njegov sin:

“Dober je. Lahko rečem, da ima celo več potenciala od mene. Ko sem bil jaz otrok, nisem imel tega, kar ima na voljo on. Toliko treningov in vsega ostalega, toliko ljudi ob sebi. Lahko naredi več, kot sem jaz. Na koncu bo vse odvisno od njega. Če bo treniral in bil profesionalec, lahko uspe.”

O tem, kaj je povedal Aleksandru Rajčeviću, ki se s Koprom bori za naslov:

“Malo sem ga stisnil, da bi ga poškodoval, a očitno ne dovolj. Rekel sem mu, naj se ne zafrkava, saj mora biti Maribor prvak. (smeh, op.p.) Ne … Midva sva prijatelja. Želim mu vse najboljše, ampak prvaki bomo mi.”

O tem, koliko lepše bi bilo slovo, če tekma ne bi imela takšnega tekmovalnega značaja:

“Bilo bi lažje, to smo si tudi želeli. Prvenstvo smo hoteli rešiti že prej, ampak ni šlo. To je nogomet. Še vedno verjamem, da bomo na koncu prvaki.”

O tem, ali je Martin Milec pravi naslednik v vlogi kapetana:

“Odkar je prišel nazaj v Maribor, je drug človek. Kaže boljši odnos. Mislim, da je pravi kapetan. Polovico tega, kar on počne, se navzven sploh ne vidi. Je res zelo pomemben člen naše ekipe. Ko on igra, je ekipa bolj zanesljiva.”

Komentari

Vaš komentar