"Izzivov je še veliko. Naslednja stopnička je Evropa, potem mogoče še kaj več," je o ciljih z NK Bravo v intervjuju za Sportklub povedal njegov trener Dejan Grabić, ki z mladim ljubljanskim klubom v zadnjih letih opozarja nase. Izzivov bo imel v drugem delu sezone na pretek.
“Že oče je bil trener, tako da sem od majhnega spremljal, kako se pripravlja na treninge, tekme,” je bilo Dejanu Grabiću to, da bo nekoč trener, postavljeno v zibelko. Potem ga je po koncu dolgoletne nogometne poti, igral je za Olimpijo, Interblock, Ljubljano, Domžale in Krko, k trenerskemu poslu usmeril Tomaž Petrović, nekdanji trener Interblocka, Krškega in Celja, ki zdaj trenira mladince Maribora.
“Trenerski posel je precej težji od posla nogometaša,” nič novega ni povedal 41-letni Novomeščan. “Trener skrbi za 25 nogometašev, različnih karakterjev. Potem je tu še trenerska ekipa. Odgovoren si za 30 ljudi, prej pa si bil samo za sebe. Trener se mora vedno učiti, napredovati, imeti občutek za sočloveka, čustveno inteligenco, seveda pa so nuja tudi teoretična podlaga, praksa in izkušnje,” je nadaljeval in dodal, da se trenersko izpopolnjuje, kolikor se le da.
“Spremljam predvsem, kako delajo v nemški, avstrijski in podobnih ligah. Zakaj? Ker me zanima, kako iz malega ustvariti veliko. Realno je težko, da bom kdaj trener kakšnega top kluba iz najboljših lig, zato izziv vidim predvsem v tem,” pravi mladi trener, ki klop NK Bravo greje od sezone 2017/18, ko so bili Šiškarji drugoligaši.
Takrat jih je popeljal do šestega mesta, že sezono za tem pa prvič v zgodovini kluba med prvoligaše. Že v prvi sezoni je Bravo tam presenetil in pristal na šestem mestu. V prejšnji sezoni je skočil še mesto višje, bil je peti, zdaj pa je prezimil na četrtem mestu in se na drugi del sezone 2021/22 pripravlja kot polfinalist pokala.
Nogometaši Brava bodo dvakrat skočili v Čatež, sicer pa se bodo na drugi del sezone, v katerem imajo lepe možnosti, da se prvič v zgodovini uvrstijo v Evropo, pripravljali doma. Na stadionu ZŠD Ljubljana smo jih ta teden tudi obiskali in klepetali z enim glavnih akterjev tamkajšnje uspešne nogometne zgodbe.
Že peto leto ste pri NK Bravo. Je njegova klop za vas še izziv?
Seveda je. Pri NK Bravo imam še veliko izzivov. Če kje, potem imamo možnosti za napredek tukaj. Ne vem, zakaj izzivov ne bi bilo. Neka naravna naslednja stopnička je Evropa, potem pa mogoče še kaj več.
Lahko do Evrope pridete že letos?
Lahko se zgodi, zakaj pa ne? Evropa pred začetkom sezone ni bila cilj, a če bomo blizu, bomo seveda napadli tudi to.
Je pokal, v katerem je pot do Evrope ali pa lovorike krajša, velik motiv?
Kaj pa vem. S tem se ne obremenjujemo preveč. Tudi naši igralci se ne. Edina pomembna je vsaka naslednja tekma. Ni nobene uteži. Za polfinalno tekmo proti Domžalam v pokalu se bomo maksimalno pripravili, naredili bomo vse, da zmagamo, ampak ni nobenega pritiska. Gremo naprej v vsakem primeru.
Ampak prva lovorika, prve evropske tekme v zgodovini kluba so verjetno precej mikavne?
So, seveda. To bi prineslo veliko stvari, tudi igralcem bi se dvignila cena, v klub bi prišlo nekaj denarja. Poslovnih plusov bi bilo veliko, ampak jaz se z Evropo in lovorikami ne obremenjujem. Zaradi njih ne bi bil nič boljši trener, kot sem.
Super bi bilo, če bi prišli v finale pokala, še boljše pa, če bi tam zmagali, ampak tako jaz kot moj strokovni štab se s tem ne obremenjujemo. Laični pogled, navijači, javnost nas ne obremenjujejo. Hodimo po svoji poti in ji sledimo.
Dobro je, da imamo v klubu ob tem veliko podporo, ampak pritisk je tak, kot si ga naložimo sami. Hočemo Evropo, hočemo vse, ampak po svojih zmožnostih.
Druga liga, šesto mesto in peto mesto v prvi ligi, v kateri ste zdaj še stopničko višje. Kako pri Bravu spremljajo vaše rezultate, gre vse po načrtih?
Pri Bravu imamo popolno avtonomijo, kar se tiče športnega dela, kar je – kolikor se pogovarjam z drugimi – v Sloveniji redko. Vse je super urejeno. Ali z rezultati prehitevamo vodstvo kluba, pa morate vprašati njih. Mislim, da je vse okej. Da nam gre lepo.
Z dobrim delom v Spodnji Šiški ste nase opozorili tudi vi. Je na vaš naslov že prišla kakšna ponudba za odhod drugam?
Nekaj je bilo, a nič konkretnega. Pri trenerjih je podobno kot z igralci. Ko se pojavi povpraševanje, nisi še niti blizu nečemu resnemu. Z nekaterimi klubi, tako slovenskimi kot tujimi, sem se že pogovarjal, a zgolj neformalno. Formalno še z niti enim. Šlo je zgolj za pogovore iz druge, tretje roke, nič resnega.
V naslednjih dneh boste lahko na spletnih straneh Sportkluba prebrali tudi pogovora z nogometašema NK Bravo, Mitjo Križanom in Žanom Trontljem.
Priprave na drugi del sezone. Kako potekajo? Kot eden redkih slovenskih klubov se boste pripravljali le na domačih tleh.
Z namenom smo ostali v Sloveniji. Lahko bi šli v tujino, ampak zaradi covida ne bomo. Le dvakrat bomo skočili v Čatež. Tako bomo zmanjšali možnosti za okužbe, ki so nam do zdaj že ponagajale.
Na začetku priprav smo imeli ogromno težav. Imeli smo tri primere okužb s covidom, pa še približno deset z gripo oziroma prehladom. Številni igralci so bili odsotni za pet dni, en teden.
Zdaj smo se končno počasi sestavili, a nastane težava, ker vsi igralci niso pripravljeni enako. Težava so pozimi vedno tudi igrišča, treniramo na umetni travi. To je naša realnost. Naslednji teden gremo v Čatež, kjer naj bi bila na volja večina igralskega kadra, tudi pogoji bodo super.
Odigrali ste dve prijateljski tekmi. Izgubili ste z Rijeko z 0:3 in z 1:1 remizirali z madžarskim drugoligašem Budafokijem. Kaj ste na teh tekmah videli?
Na prijateljskih tekmah vedno želimo igrati z boljšimi od nas. Želimo igrati z ekipami, ki igrajo v visokem ritmu. To so po navadi Nemci, Avstrijci. Imeli smo dober načrt, ki pa se nam je hitro porušil.
V določenem trenutku je bilo izven pogona 12, 13 igralcev, tako da je o tem, kaj se je dogajalo na prijateljskih tekmah, brezpredmetno govoriti. Pomembno je, da smo preživeli in ni poškodb.
Z naslednjim ponedeljkom bomo štartali na novo. Na voljo bo 70 odstotkov ekipe. Če upoštevamo še ta teden, ki se izteka, bomo imeli do začetka prvenstva štiri tedne priprav. Mislim, da bo dovolj.
Bravo je unikat, saj ima po prvem delu sezone z 18 goli najslabši napad in s 16 goli najboljšo obrambo v ligi. Kaj lahko od vas v drugem delu sezone pričakujemo?
V vsakem primeru trdno obrambo, tako kot v vseh letih do zdaj. Imeli smo različne tipe igralcev. Lani, predlani sploh v fazi napada, tako da je mogoče takrat bilo videti, kot da igramo drugače, čeprav nismo. Le realizacija je bila boljša.
Ničesar ne bomo spreminjali, še večji fokus bo na fazi branjenja. Ko smo bili pri tem dobri, smo tudi dosegali minimalno število zadetkov, a smo imeli dobre rezultate. Ko smo malo popustili, smo bili takoj slabši in smo imeli manj točk. Največji fokus bo še vedno na obrambi.
Ne zanima me, koliko golov zabijemo in kakšno razliko v zadetkih imamo. Naš cilj je vedno razvijati igralce in doseči dober rezultat. Zaradi mene, če zabijemo 100 golov ali pa 90, vedno bom raje videl, da dosežemo šest golov, pa nobenega ne prejmemo, če bomo imeli ob tem več točk. Toliko, kot si jih želimo. Pomemben je le rezultat.
Ampak verjetno si želite, da bi imeli nogometaša, ki bi zabijal gole v seriji?
Dela se na tem, da bi koga takšnega dobili, ampak s tem je vedno tako, da so takšni igralci precej enosmerni. Primerni bolj za fazo napada. Če dobimo koga, ki se bo s svojimi zadetki vključil v način igre, kot ga igramo, potem bo seveda zelo dobrodošel. Takšnega želimo najti. Idealno bi bilo, če bi dobili koga takega, ki igra na naš način in zna zabiti gol. Toda če ga ne bomo dobili, se zaradi tega ne bomo preveč sekirali.
Odšel je Sandi Ogrinec, ki je bil s petimi goli najboljši strelec ekipe. Za nameček brez odškodnine. Kako velik udarec je to?
Pol leta nazaj sta odšla Mustafa Nukić in Milan Tučić, ki sta bila najboljša strelca in asistenta, a smo bili potem še bolj uspešni.
Odšla sta tudi eden najboljših branilcev v ligi David Brekalo in eden najboljših vratarjev Igor Vekić, pa smo vseeno preživeli. To je naraven cikel našega kluba. Najboljši igralci nas vedno zapuščajo.
Zdaj nas bo zapustil še Vanja Drkušić. Sandi je bil v zadnjih treh, štirih mesecih eden najboljših v fazi napada, a na žalost ni več z nami. To je za nas normalno, ampak smo pripravljeni, da nadomestimo vsakega, ki gre.
Razšli ste se tudi z Luko Žinkom. Zakaj?
Njegovi igralski cikel smo vlekli kar dolgo. Pri nas je kot igralec že tri leta in pol. To je igralec, ki je pustil morda največji pečat v klubu ob prehodu v prvo ligo. Vsakič smo se dogovarjali, ali bo igral še eno leto, ob tem pa ga usmerjali v trenerski posel. Zraven je bil pri mlajših selekcijah. Zdaj smo prišli do točke, ko mislimo, da ne napočil čas za konec.
V klubu so mu ponudili dvojno trenersko vlogo, ki pa je na žalost ni sprejel. Razumem ga. Ta prehod je najtežji, tudi sam sem to občutil ob koncu nogometne kariere. On bo še igral, a ne pri nas, potem pa se počasi povsem preusmeril na trenersko pot. Verjamem, da bo uspešen. Ne vem, če sem že spoznal koga, ki do nogometa čuti takšno strast, kot jo čuti on.
Do zdaj ste pripeljali le eno okrepitev. Mladega napadalca Gala Kureža, ki je prišel iz Olimpije. Ste zadovoljni?
Zelo sem zadovoljen. Njega sem si že nekaj časa želel, ampak so bile okoliščine vedno takšne, da ni mogel priti. Je tip nogometaša, ki je tehnično zelo dobro podkovan in dobro razume igro, prostor in čas. Prepričan sem, da lahko zdaj, ko bo dobil priložnost, postane super nogometaš. Za našo ekipo bo zagotovo dodana vrednost.
Načrtujete še kakšne okrepitve?
Še nekaj igralcev je na preizkušnji, z nami trenirata dva nogometaša. Morda podpišemo pogodbo s kom od njih. Imamo ugledanih še nekaj potencialnih okrepitev, a ne smem povedati, koga. Želimo se okrepiti v vseh linijah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje