Mitja Križan, sin nekdanjega reprezentanta in prvega Slovenca v angleški premier ligi Aleša Križana, je Bravo pred dvema letoma in pol zapustil kot napadalec, pred letom pa se vrnil kot branilec in se v novi vlogi odlično znašel.
Mitja Križan je prve nogometne korake je naredil pri mariborskem Železničarju, potem se je preselil v Maribor, od tam pa ga je pot vodila v Aluminij. V Kidričevem je kot napadalec v mlajših selekcijah v dveh letih zabil 36 golov in v sezoni 2015/16 prvič okusil članski nogomet. Za Aluminij je v drugoligaški konkurenci zbral devet nastopov in dosegel dva gola.
Sezono za tem je kot član Celja prvič zaigral v prvi slovenski ligi, odigral je pet tekem, vmes pa s statusom posojenega nogometaša v drugi ligi igral za ptujsko Dravo in Fužinar, za katerega je v polovici sezone 2017/18 v 13 nastopih dosegel kar devet golov. Potem je sledila selitev v Bravo, s katerim se je prvič v zgodovini kluba uvrstil med prvoligaše in v sezoni 2019/20 odigral osem prvoligaških tekem. Dosegel je en gol.
Leta 2019 je odšel v tujino. Kariero je nadaljeval v Belgiji in okrepil Lommel, za katerega je v tamkajšnji drugi ligi zbral 20 tekem in dosegel en gol.
Iz Brava odšel kot napadalec in se vrnil kot branilec
“V Belgiji sem redno igral, potem pa se je zgodilo, kar se v nogometu pogosto dogaja. Prišli so novi lastniki in z njimi nov trener, tako da sem se znašel na stranskem tiru. Treniral sem sam, me je pa tamkajšnji trener videl v novi vlogi, kot osrednjega branilca. Želel sem si nekam, kjer bom igral, in takrat se je pojavil Bravo, pri katerem so bili pripravljeni tvegati in me pripeljati v novi vlogi. Kariero sem začel na novo,” se je glede svoje nogometne transformacije razgovoril 24-letni Štajerec, ki lahko danes zadovoljno ugotovi, da se je njegova odločitev obrestovala.
Bravu pomagal do najboljše obrambe v ligi
Od januarja lani, ko se je vrnil v Spodnjo Šiško, redno igra. V prejšnji sezoni je z Bravom pristal na petem mestu, kar je najvišja prvoligaška uvrstitev v zgodovini kluba. Zdaj gre Ljubljančanom še bolje. Po prvi polovici sezone so na četrtem mestu, uvrstili so se tudi v polfinale pokala, predvsem pa je lahko naš sogovornik zadovoljen s tem, da je eden ključnih obrambnih mož ekipe z najboljšo obrambo v ligi. Bravo je v prvih 20 tekmah prejel vsega 16 golov.
“Dobro nam gre. Začeli smo sijajno, potem je prišlo do manjšega padca, a najpomembneje je, da smo se pobrali. S tem, kako mi gre, sem zelo zadovoljen. Moj cilj je bil, da čim več igram. Da ni poškodb in kartonov, zaradi katerih bi izpuščal tekme. Odigral sem vse, tako da super. Tudi forma je bila konstantna, ne morem se pritoževati,” pravi Križan.
V garderobi potihoma upajo na Evropo
“S fanti se čutimo. Vidimo, da se lahko kosamo z najboljšimi, slovenska liga pa je tako ali tako takšna, da so premagljivi vsi. Kakšni so naši cilji? V garderobi potihoma upamo na uvrstitev v Evropo,” visokih želja ne skriva visokorasli branilec, ki pravi, da so pri Bravu, odkar je bil tam prvič, naredili nekaj korakov naprej.
“Marsikaj se je spremenilo na bolje. Iz sezone v sezono klub dela korake naprej,” je pohvalil ustroj prvoligaša, ki domače tekme igra na atletskem stadionu ZŠD Ljubljana. Ob tem je dodal, da tam ne namerava ostati za vedno.
“Seveda si želim, da bi nekoč še igral v tujini. Na še višji ravni, kot sem. Cilj je seveda tudi reprezentanca, morda nekoč. Toda z vsem tem se ne obremenjujem. Mislim samo na to, kako bi odigral čim več tekem, nastopal čim bolje in delal na tem, da bom napredoval. Potem vse pride samo od sebe,” pravi Križan, čigar priimek v slovenskem nogometu seveda ni neznanka.
Sanja o tem, da bi igral tam kot njegov oče
Njegov oče je Aleš Križan, ki je v letih po osamosvojitvi vrsto let igral za Maribor in slovensko reprezentanco, pozneje pa, kot član Barnsleyja, kot prvi Slovenec zaigral v elitni angleški premier ligi.
“Danes ga že dolgo časa ni v nogometu, me pa seveda spremlja in kdaj tudi pomaga z nasveti. On je ob mami, ki me je vseskozi spodbujala, tudi eden od razlogov, da sem se začel ukvarjati z nogometom,” je Križan mlajši povedal o svojem očetu.
“Spomnim se odraščanja ob njem in tudi tega, da so ga vsi poznali, a tega, da je bil moj oče uspešen nogometaš, nikoli nisem izkoriščal. Na koncu je tako ali tako pomembno samo to, ali si dober ali ne,” je še povedal branilec Brava in razkril skrite sanje.
“Oče mi je veliko govoril o angleški premier ligi in tem, za kako dobro tekmovanje gre. Seveda bi si tudi jaz želel nekoč nastopiti na najvišji ravni. To so moje sanje, zaradi tega delam in se trudim. Trenutno se zdi angleška premier liga seveda zelo daleč, a nikoli ne veš. Stvari se v nogometu spreminjajo čez noč. Na slabše ali pa na dobro,” je za konec še povedal ob Vanji Drkušiću, ki pa odhaja v Rusijo, eden od dveh stebrov najboljše obrambe v ligi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje