Pred izjemno razburljivim prvenstvenim finišom, ki nas čaka predvsem v lovu na naslov, smo prečesali statistiko slovenske nogometne prve lige od njenega začetka leta 1991 do danes, tri kroge pred koncem sezone 2021/22. Ni presenečenje, po številnih parametrih prednjači Maribor.

V prvi slovenski nogometni ligi je do zdaj od krstne sezone, ki smo jo dočakali z letom 1991, nastopalo natanko 40 klubov.

Le dva, Maribor in Celje, sta njena člana od prve do zdajšnje sezone.

Tri kroge pred koncem prvenstva je seveda jasno, da bosta zraven tudi v naslednji, 32. sezoni.

Tekmovalni sistem: od 21 do 10 klubov, od 40 do 30 tekem

Število klubov, ki so v posamezni sezoni igrali v prvi ligi, se je skozi leta spreminjalo. Tekmovalni sistem prav tako.

Prva sezona 1991/92 je bila najštevilčnejša. Zraven je bilo 21 klubov, ki so v dvokrožnem sistemu odigrali 40 tekem.

V sezoni 1992/93 je v dvokrožnem sistemu 18 ekip odigralo 34 tekem, v naslednjih dveh sezonah (1993/94 in 1994/95), ko je bilo moštev 16, še štiri manj, torej vsega 30.

S sezono 1995/96 se je liga skrčila na 10 ekip, ki so se med seboj pomerile v štirikrožnem sistemu. Odigrale so 36 tekem. Tako je bilo tudi v sezonah 1995/96, 1996/97 in 1997/98.

V sezoni 1998/99 je bilo ekip 12, nastopale pa so v trikrožnem sistemu, odigrale so torej 33 tekem. Tako je ostalo pet sezon.

S sezono 2003/04 je sledil eksperiment, ki je trajal dve leti. Najprej se je 12 ekip med seboj pomerilo dvakrat, potem se je liga prepolovila. Zgornja polovica se je borila za naslov, spodnja za obstanek. Šest moštev se je spet dvakrat pomerilo med seboj, sezono so končala z 32 odigranimi tekmami.

S sezono 2005/06 je v veljavo stopil tekmovalni sistem, ki ga poznamo še danes. Deset ekip se med seboj pomeri štirikrat. Na koncu odigrajo 36 tekem.

Uspešnost: Maribor je absolutni vladar

Ni presenečenje, najuspešnejši klub v zgodovini slovenskega prvenstva je seveda Maribor, ki je osvojil 15 prvenstvenih lovorik.

Na drugem mestu je s šestimi Olimpija, tretja je Gorica, ki je bila prvak štirikrat.

Dvakrat so bili prvaki Domžalčani, po enkrat pa Koper, Celje in nazadnje Mura.

Prvakov je bilo torej le sedem. Če upoštevamo, da je zdajšnja Olimpija, ki je nastala na pogorišču propadle iz leta 2005, druga pravna oseba, potem jih je bilo osem.

V prvi slovenski ligi so se od 40 klubov, ki so nastopali v njej, le trije vračali kot druge pravne osebe.

Mure so tako v statistiki zgodovine slovenske lige kar tri. Prva je igrala med sezonama 1991/92 in 2004/05, druga med sezonama 2011/12 in 2012/13 ter zdajšnja, ki je prvoligaš od sezone 2018/19.

“Prva” Olimpija je med prvoligaši nastopala med sezonama 1991/92 in 2004/05, v prvo ligo pa se je vrnila s sezono 2009/10.

Slovan je bil prvoligaš v sezonah 1991/92 in 1993/94, v najboljši slovenski ligi pa potem pod drugim imenom, Set Vevče, zaigral še v sezoni 1997/98.

Maribor je najuspešnejši tudi glede na odstotek osvojenih točk.

Upoštevali smo samo ekipe, ki so v prvi ligi odigrale vsaj sto tekem.

Ob tem opomnimo tudi na to, da je bilo točkovanje v prvih štirih sezonah prve lige drugačno. Zmaga je štela dve točki, remi pa, tako kot zdaj, eno. Pri izračunavanju uspešnosti smo zato tudi zmagam iz sezon 1991/92, 1992/93, 1993/94 in 1994/95 pripisali tri točke.

Maribor je v 1.079 tekmah, ki jih do zdaj odigral med prvoligaši, zbral več kot 64 odstotkov možnih točk.

Na drugem mestu je Olimpija z dobrimi 58 odstotki.

Tretja je Mura (51,15 odstotka), četrta pa Gorica, ki je kot zadnja presegla mejo polovico osvojenih točk (50,73 odstotka).

Nizi prvakov: če bo zmagal Koper, bosta padla dva mejnika

Najdaljši niz zaporednih naslovov je med letoma 1997 in 2003 uspel Mariboru, ki je bil takrat prvak kar sedemkrat zapovrstjo.

Mariborčani si lastijo tudi drugi najdaljši niz, med letoma 2011 in 2015 so bili prvaki petkrat.

Olimpija je bila najboljša v prvih štirih sezonah slovenske lige v nizu.

Gorica je med letoma 2004 in 2006 do lovorike prišla trikrat zapored.

Dva naslova v nizu so v letih 2007 in 2008 v klubske vitrine postavili tudi Domžalčani.

Koper, Celje in Mura so prvaki postali enkrat.

Če bo letos prvak Koper, se bo prvič v zgodovini tekmovanja zgodilo, da bomo imeli v štirih sezonah štiri različne prvake.

Ob morebitnem slavju Koprčanov bo padel še en mejnik. Prvič bo prvak postal povratnik med prvoligaše, ki bo za nameček ista pravna oseba. Olimpija leta 2016 in Mura lani to nista bili.

Povratnikov med prvoligaše je bilo do zdaj sicer 17 (14, če predhodnika Mure in Olimpije ne upoštevamo kot ista kluba).

Največkrat, kar štirikrat, se je med prvoligaše vrnil prav Koper.

Trikrat je to uspelo kranjskemu Triglavu, po dvakrat pa ajdovskemu Primorju, Muri, Radomljam in velenjskemu Rudarju.

Enkrat so se med prvoligaše vrnili Aluminij, Jadran Dekani, Krka, Ljubljana, Nafta, Slovan, Tabor Sežana, Zagorje in Gorica, ki ji bo z naslednjo sezono to uspelo še drugič.

Vsi prvaki:

1991/92: Olimpija. 1992/93: Olimpija. 1993/94: Olimpija. 1994/95: Olimpija. 1995/96: Gorica. 1996/97: Maribor. 1997/98: Maribor. 1998/99: Maribor. 1999/00: Maribor. 2000/01: Maribor. 2001/02: Maribor. 2002/03: Maribor. 2003/04: Gorica. 2004/05: Gorica. 2005/06: Gorica. 2006/07: Domžale. 2007/08: Domžale. 2008/09: Maribor. 2009/10: Koper. 2010/11: Maribor. 2011/12: Maribor. 2012/13: Maribor. 2013/14: Maribor. 2014/15: Maribor. 2015/16: Olimpija. 2016/17: Maribor. 2017/18: Olimpija. 2018/19: Maribor. 2019/20: Celje. 2020/21: Mura.

Obisk: najbolj poln je Ljudski vrt

Mariborčani so najboljši, tudi ko beseda nanese na število gledalcev na domačih tekmah (upoštevali smo le klube, ki so odigrali vsaj 100 domačih tekem). V 543 domačih tekmah si je tekme vijoličastih prišlo ogledati več kot milijon in pol gledalcev, kar v povprečju znese več kot 2.900 na tekmo.

Precej več od Mure, ki je na drugem mestu s povprečjem 1.855 gledalcev na tekmo.

Na tretjem mestu je še en prekmurski klub, nekdanji prvoligaš iz Beltincev, ki ga je na domače tekme prihajalo v povprečju spremljati več gledalcev kot Olimpijo (1.531), in sicer 1.591.

Zanimivo, ob Mariboru edinega kluba, ki je v prvi ligi že 31 sezon, Celja, ni niti med najboljšo deseterico. S povprečjem 792 gledalcev na tekmo je na 11. mestu.

Dvakratni prvaki iz Domžal so s povprečjem 672 gledalcev na tekmo še mesto nižje.

Naj strelci: na vrhu je Marcos Tavares, bo še popravil rekord?

Dotaknimo se za konec še najpomembnejših individualnih statistik.

Rekorder med strelci je seveda dolgoletni kapetan Maribora Marcos Tavares, ki je tri tekme pred koncem bogate kariere pri številki 159 zadetkov v prvi slovenski ligi. Vse je dosegel v vijoličastem dresu.

Drugi je s 130 zadetki prekmurski bombarder Štefan Škaper, v prvi ligi je zabijal kot član Beltincev in Mure.

Na tretjem mestu je nekdanji golgeter Maribora, Olimpije, Mure in tudi ptujske Drave Kliton Bozgo, bogato prvoligaško kariero je končal s 109 goli.

Le zadetek manj je uspel nekdanjemu selivcu po prvoligaških klubih (Olimpija, Maribor, Domžale, Mura, Slovan, Ljubljana, Interblock, Drava, Celje) Erminu Rakoviću.

S 106 goli je na petem mestu Milan Osterc, ki je zadeval za Gorico, Beltince, Koper in Olimpijo.

Šesti je Damir Pekić, ki je za Maribor, Celje, Nafto in Domžale dosegel 103 prvoligaške zadetke, le gol za njim je Rok Kronaveter. Edini član elitne deseterice, ki se lahko v tej sezoni premakne po lestvici navzgor. Zadeval je za velenjski Rudar, ptujsko Dravo, Maribor in Olimpijo.

Ob njem omenimo še to, da je Kronaveter absolutni rekorder po številu doseženih golov v z enajstih metrov. Do zdaj jih je bilo kar 20.

Število tekem in minut: rekorder je Sebastjan Gobec

Kaj pa čas, ki so ga nogometaši prebili na igrišču?

Na vrhu je Sebastjan Gobec, ki je na igriščih slovenske prve lige v 488 nastopih, kar je prav tako rekord, preživel kar 40.577 minut. To znese 28 dni, 4 ure in 17 minut. Od prve do zadnje prvoligaške minute je igral za Celje.

Na drugem mestu je nekdanji vratar Domžal, Gorice, Intetrblocka, Primorja in Slovana Janez Strajnar, ki je v 421 nastopih zbral 37.405 prvoligaških minut.

Tretji je še en nogometaš, ki je kariero posvetil zgolj enemu klubu. Miran Srebrnič je za Gorico v okroglih 400 nastopih odigral 35.313 minut.

Na četrtem mestu najdemo Andreja Poljšaka, ki je za Gorico, Koper, Muro, Olimpijo in Primorje odigral 33.409 minut, za kar je potreboval 381 tekem.

Peti je Simon Sešlar, za Celje in Maribor je v 405 tekmah odigral 32.620 minut.

Kot zanimivost omenimo, da je Marcos Tavares po številu nastopov (435) na drugem mestu večne lestvice, medtem ko ga glede na minute, odigrane v prvi ligi (26.783), ni niti med najboljšo deseterico.

Zato ne preseneča, da je kapetan Maribora rekorder, ko beseda nanese na tekme, na katerih je na igrišče prišel s klopi. Takih je bilo v karieri legende Maribora kar 160. Do konca sezone bo verjetno še kakšna.