V 15. oddaji Pod prečko je bilo znova vroče v sodniškem pogledu, kjer smo pod drobnogled vzeli predvsem tekmo v Stožicah, na kateri smo našli kar nekaj spornih situacij. Referent za sodniške zadeve Darko Čeferin je mnenja, da glavni sodnik Matej Jug ni storil nobene večje napake.
Celoten sodniški pogled 15. oddaje Pod prečko
Kontakt je bil izven kazenskega prostora
Prva analizirana situacija, ki smo si jo ogledali z Darkom Čeferinom, je prekršek Zacharia Iscayeja nad Lovrom Šturmom na robu kazenskega prostora: “Na osnovi posnetka je jasno vidno, da do prekrška pride izven kazenskega prostora. Najbolj pomemben je kontakt, mesto, na katerem pride do prekrška. Zaradi inercije pride do kontakta tudi v kazenskem prostoru, a ta kontakt je premalo, da bi bil dosojen kazenski udarec. Če bi VAR sodnik imel dokaz, da je prišlo do prekrška v kazenskem prostoru, bi zagotovo sodniku predlagal ogled posnetka.”
Enajstmetrovko v Kopru bi (znova) morali ponoviti
Na tekmi med Kopom in Aluminijem so ob enajstmetrovki kanarčkov, ki jo je izvajal Bede Osuji, številni nogometaši prehitro stekli v kazenski prostor. “Ključen je trenutek, ko se igralec dotakne žoge. V tem primeru vidimo, da sta dva napadalca in dva branilca prehitro v kazenskem prostoru. Glede na pravila igre, bi moral sodnik ponoviti kazenski udarec. VAR pa tu nima pristojnosti, to je povsem v domeni sodnikov na igrišču.”
Bizaren zadetek Olimpije dosežen v skladu s pravili
Na tekmi med Olimpijo in Domžalami so zeleno-beli prvi dosegli po veliki zmedi na igrišču, ko so bili v taboru gostov prepričani, da je bil met iz avta izveden vsaj deset metrov od mesta, kjer je žoga zapustila igrišče, poleg tega pa sta bili na igrišču v času doseganja zadetka Maria Kvesića dve žogi.
Darko Čeferin pojasnjuje: “V teoriji, naj bi se igra nadaljevala tam, kjer žoga zapusti igrišče. V praksi ni tako, sodniki dovoljujejo tudi izvedbo na drugih mestih. Pravila nogometne igre dejansko ne govorijo o odstopanju, kje je ta meja, da lahko sodnik dovoli nadaljevanja igre. Tu gre za toleranco sodnika. V tem primeru on odloča o tem. Žoga je šla po zraku, ni evidentno, kje je zapustila igrišče. Kar se tiče te druge žoge v igrišču, če ta ne vpliva na igro ali igralce, se igra nadaljuje, zato sodnik igre ni prekinil. Tudi če bi jo sodnik brcnil z igrišča, se nič ne bi spremenilo.”
Če bi ga zadel neposredno v nogo, dvoma ni, tako pa …
Druga sporna situacija na tej tekmi se je zgodila v izdihljajih obračuna, ko je Marin Pilj z nevarno igro zaustavljal Enesa Alića. Argumentacija Čeferina: “Sprva se zdi, da gre za taktičen prekršek – igralec želi preprečiti igro napadalca. Z načinom, na katerega to stori, tvega izključitev. Če bi bila noga direktno zadeta, bi se prav gotovo pogovarjali o izključitvi oziroma rdečem kartonu. V tem primeru pa ga oplazi in se podplat nato popelje po nogi. Zelo mejna situacija, veliko tveganje igralca, ki ima srečo, da se je izteklo tako, kot se je. Ne moremo pa stoodstotno reči, da je to izključitev.”
Rdeči karton Tomiću je upravičen, a takšnih situacij je vse več
Ob izključitvi Tomislava Tomića na tekmi proti Mariboru smo se spraševali, zakaj je to izključitev, če so bili v podobnih situacijah na prejšnjih tekmah nogometaši kaznovani samo z rumenim kartonom. “Sodnik je bil v pravilnem položaju, imel je pogled na dogodek. Odločil se je za brezobziren start in pokazal opomin – rumeni karton. Tu je pomembno mesto prekrška, ker ga je od zgoraj pohodil po nartu, je to drugače, kot če bi ga zadel po tleh, kar je rumeni karton. To je razlika po kriteriju ogrožanja varnosti nasprotnika, kar pomeni rdeči karton in ta dokaz je VAR po ogledu posnetka imel. To je pravilna odločitev VAR-a in sodnika,” pojasnjuje Darko Čeferin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje