Resda med mladinci, a 18-letni Žan Jevšenak je prvi slovenski nogometaš, ki je zaigral v finalu lige prvakov in v njem tudi zmagal. Pred tednom dni je z mladinci Benfice, pri kateri želi stopiti na pot Zlatka Zahovića in Jana Oblaka, v finalu v Nyonu s 6:0 deklasiral Salzburg in postal evropski prvak. "Upam, da bom v roku dveh let debitiral v članski ekipi," je v pogovoru za SportKlub prihodnost pri lizbonskem nogometnem velikanu začrtal mladi štajerski vezist.
Srečko Katanec je leta 1992 s Sampdorio na londonskem Wembleyju po podaljških izgubil proti Barceloni Johana Cruyffa z 0:1. Leta 2001 je Zlatko Zahović na San Siru v Milanu z Valencio proti münchenskemu Bayernu klonil šele po enajstmetrovkah. Na identičen način in na istem milanskem prizorišču je leta 2016 z Atletico Madridom proti mestnemu tekmecu Realu finale izgubil Jan Oblak.
To so edini trije slovenski nogometaši, ki so igrali v finalu elitnega evropskega klubskega tekmovanja. Finalov lige prvakov oziroma pokala državnih prvakov je bilo do zdaj že 67. Finalov mladinske lige prvakov, ki je nastala leta 2013, le osem.
Letos smo v njej prvič dočakali Slovenca in takoj naslov. To je postal Žan Jevšenak, ki je na zaključnem turnirju mladinske lige v Nyonu z Benfico pokoril konkurenco in slovitemu lizbonskemu klubu v četrtem poskusu prinesel zgodovinski prvi naslov. Benfica je bila v finalih pred tem namreč že trikrat, a vselej izgubila.
Ponosen, da se je vpisal v zgodovino
“V finalu smo vedeli, da bomo zmagali. Da bomo, če nam uspe, spisali zgodovino. Ko nam je uspelo, sem bil zelo vesel in ponosen, da sem prvi Slovenec, ki je postal evropski prvak. Za nameček s klubom, ki je bil že tolikokrat blizu, a nikoli ni uspel. Ponosen sem nase in na soigralce, da smo se z generacijo letnika 2003 vpisali v zgodovino,” je vtise strnil 18-letni slovenski vezist.
Medtem ko so njegovi trije rojaki v “pravi”, članski ligi prvakov, tri finala tesno izgubili, zanj velja povsem drugače. Do naslova je s soigralci prišel na spektakularen način. Potem ko je bilo v polfinalu proti Juventusu napeto, je v finalu Benfica RB Salzburg razbila s kar 6:0.
“Od prve do zadnje minute se je videlo, da je razlika ogromna. Na igrišču smo prevladovali, Salzburg sploh ni imel priložnosti. Izpolnjevali smo to, kar smo se s trenerjem dogovorili, in na koncu zmagali s 6:0,” se je finala spomnil Mariborčan, ki je v polfinalu odigral 85, v finalu pa 80 minut.
“Čeprav žoge nisem imel prav veliko v svojih nogah, sem zadovoljen. Svoje delo sem opravil korektno in ekipi pripomogel, da smo osvojili turnir,” je ocenil svojo igro na dveh tekmah v Nyonu.
“Vzdušje je bilo sijajno, že v polfinalu je bilo kar nekaj navijačev Benfice. Tega nisem pričakoval. V finalu jih je bilo še več, vzdušje je bilo sijajno. Po zmagi je sledilo nepopisno slavje,” je pohvalil organizacijo zaključnega turnirja v mestu, kjer ima sedež Uefa. Prvega moža evropskega nogometa, rojaka Aleksandra Čeferina, tam ni srečal.
Še precej bolj spektakularno kot v Švici je bilo za mlade nogometaše Benfice v Lizboni. “Najprej smo imeli sprejem v županovi palači v centru Lizbone. Zbralo se je kar nekaj ljudi. Po tem smo šli na stadion La Luz, kjer so nas pričakali mlajši nogometaši, prišli pa so tudi navijači. Za konec smo v uradni trgovine Benfice delili avtograme,” se je spomnil dni po zmagi.
Povedal je tudi, da je uspeh Benfice požel kar nekaj zanimanja tamkajšnjih medijev. Kako tudi ne bi, Portugalska je nogometna država, Benfica pa njen ponos, katerega javnost secira na vsakem koraku. To velja predvsem za nogometaše iz članske ekipe lizbonskega nogometnega giganta, evropskega prvaka iz let 1961 in 1962, do katere pa mladega slovenskega nogometaša čaka še precej dela.
Pot Benfice do naslova:
– Skupinski del: Dinamo Kijev – Benfica 4:0 (Jevšenak je igral 90 minut), Benfica – Barcelona 4:0 (igral 74 minut), Benfica – Bayern München 4:0 (ni igral), Bayern München – Benfica 0:2 (ni igral), Barcelona – Benfica 0:3 (ni igral), Benfica – Dinamo Kijev 1:0 (ni igral).
– Osmina finala: Benfica Midtjylland 3:2 (igral 45 minut).
– Četrtfinale: Benfica – Sporting Lizbona 4:0 (igral 72 minut).
– Polfinale: Benfica – Juventus 6:5*po enajstmetrovkah (igral 85 minut).
– Finale: Benfica – RB Salzburg 6:0 (igral 80 minut).
Ob klicu iz Lizbone ni okleval
Član Benfice je sicer od leta 2019, ko je, kot so takrat zapisali pri tem slovenskem prvoligašu, iz Brava v Lizbono odšel za rekordno odškodnino. Po zgolj eni sezoni, ki jo je v Ljubljani preživel v kadetski selekciji. Pred tem je igral za Aluminij, kamor je prišel z osmimi leti. Z nogometom je začel na Pragerskem.
“Ko sem prejel vabilo iz Lizbone, sem bil zelo vesel. Seveda nisem pomislil na nič drugega kot to, da bom vabilo sprejel,” se je Jevšenak vrnil v poletje 2019, ko je prišel klic iz Lizbone, kamor se je nemudoma preselil.
“V prvih dveh, treh tednih mi ni bilo lahko. Nikogar nisem poznal, nisem znal jezika. Prvo leto je bilo težko. Tudi zaradi tega, ker nisem veliko igral, a sem s trdim delom to potem spremenil in dobil priložnost. V drugem letu sem začel igrati, igram tudi v tretjem letu,” je povedal Mariborčan, ki je pred odhodom v Bravo dobil tudi klic iz NK Maribor, a ga zavrnil.
Vsi zmagovalci mladinske lige prvakov:
2013/14: Barcelona (Španija). 2014/15: Chelsea (Anglija). 2015/16: Chelsea (Anglija). 2016/17: RB Salzburg (Avstrija). 2017/18: Barcelona (Španija). 2018/19: Porto (Portugalska). 2019/20: Real Madrid (Španija). 2020/21: sezona je bila zaradi Covida odpovedana. 2021/22: Benfica (Portugalska).
S člani je že treniral in podpisal profesionalno pogodbo
Najprej je v Lizboni živel v akademiji. Z 18 leti se je preselil v stanovanje, ki si ga zdaj deli s soigralcem. V velemestu, ki leži ob Atlantskem oceanu, se počuti odlično in pravi, da bi se tam zlahka ustalil. Rad uživa na plaži, čeprav priložnosti za poležavanje ob morju ni prav veliko.
Razpet je namreč med številnimi obveznostmi. Igra za mladinsko ekipo in selekcijo do 23 let. Debitiral je že za B ekipo, ki nastopa v drugi portugalski ligi, in bil priključen tudi članom.
“Pogosto treniram z B ekipo, s člani pa sem treniral v času reprezentančnega premora. Počaščen sem bil, da sem bil med izbranci, ki so bili povabljeni zraven,” je povedal o druženju z zvezdniki Benfice, ki je letos igrala v četrtfinalu lige prvakov.
“Na srečo dobimo brezplačne vstopnice za tekme članske ekipe, tako da sem bil tej sezoni na vseh tekmah lige prvakov. Vzdušje je bilo izjemno. Bil sem tudi na lizbonskem derbiju s Sportingom. Užitek je spremljati te zvezdnike in ob tem ugotoviti, da si z njimi treniral. Seveda si želim, da bi bil nekoč z njimi tudi med tekmo na igrišču,” si je zaželel.
“Super je bilo. Vsi so bili zelo prijazni, naletel sem na lep sprejem. Najbolj mi je bil všeč portugalski kapetan Andre Almeida. Zelo sta me spodbujala brazilski vratar Helton Leite in izkušeni belgijski branilec Jan Vertonghen. Imeli smo tudi tekmo z B ekipo, na kateri sem igral. Trener me je pohvalil, da sem igral dobro,” je Jevšenak povedal o pohvalah iz ust trenerja Nelsona Verissima in izkušnjah s treningov z zvezdniki Benfice.
Prvega med njimi, Darwina Nuneza, ki je v tej sezoni zabil kar 34 golov, ni bilo. “Na žalost ga takrat ni bilo, saj je bil z reprezentanco, ga pa srečujem v trening centru in prostorih, v katerih se srečujemo. Je spoštljiv, čeprav je res velik zvezdnik. V tej sezoni je fenomenalen,” je dejal o mladem urugvajskem napadalcu, ki je že nekaj časa na radarju največjih evropskih klubov.
Jevšenak je od statusa štiri leta starejšega južnoameriškega zvezdnika še zelo, zelo oddaljen, a je priznanje za dobro delo pri Benfici že dobil. Pred časom je namreč v podpis dobil profesionalno pogodbo.
“Ko sem slišal za ponudbo, sem bil zelo vesel. To je bilo potrdilo, da je trud poplačan. Seveda nisem okleval. Tukaj imam super priložnost, da napredujem. Za prihodnost pa … V B ekipi sem že debitiral, seveda pa sanjam, da bom nekoč debitiral tudi med člani,” si je zaželel.
“Ko sem podaljšal pogodbo, mi niso obljubili ničesar. Niso naredili nekih načrtov za mojo nogometno pot, ampak čutim, da name resno računajo. Skozi B ekipo se bom moral dokazovati, če bom trdo delal, bom prej ali slej dobil priložnost tudi v prvi ekipi,” se je razgovoril glede svoje prihodnosti in dodal, da priložnost za debi med člani pričakuje v roku dveh let.
Upa, da bo postal tretji Slovenec, ki bo zaigral za Benfico
“Seveda si želim, da bi se to zgodilo še prej, ampak realno je, da se zdaj prebijem v B ekipo in dve leti nabiram izkušnje, potem pa bi počasi res lahko napočil trenutek za preboj med člane,” je predstavil smernice, ki jih je začrtal.
Če bo med člani res debitiral, ne bo prvi Slovenec. Zlatko Zahović je barve Benfice s kultno številko 10 na hrbtu branil med letoma 2001 in 2005. Jan Oblak je bil njen član med letoma 2010 in 2014, a zanjo branil samo drugo polovico zadnje sezone in se potem ekspresno prodal v Atletico Madrid.
“Spomnijo se v Lizboni seveda obeh, a bolj Oblaka, ki ga pogostokrat omenjajo. Ko sem prišel v Benfico, so mi vsi govorili o njem. Zahović je bil tu prav tako zvezdnik, pustil je svoj pečat,” je razložil Jevšenak, ki nastopa za slovensko reprezentanco do 19 let, in upa, da bo čim prej debitiral tudi v mladi izbrani vrsti Milenka Ačimovića. Sanja seveda tudi o tem, da bo nekoč debitiral tudi med člani.
Pravijo mu, da je novi Nemanja Matić
Ko ga vprašamo, kako bi se opisal kot nogometaš, se predstavi: “Sem visok, imam dober pregled nad igro. Moja značilnost so dolge podaje, v prostor, med linijami. Dosti ljudi mi pravi, da sem novi Nemanja Matić. Moj vzornik je sicer Lionel Messi, a se z njim ne morem primerjati. Če bi se moral s kom, je to Matić.”
Nemanja Matić s slovenskim potnim listom? Ne sliši se slabo. Če bo to res postal, bo sanje o klicu članskega selektorja zagotovo dočakal. Držimo pesti, da se zgodi.
Nenazadnje je prav na igralnem mestu, na katerem že več kot desetletje ordinira dolgoletni zvezdnik angleške premier lige iz Šabca, slovenska reprezentanca v zadnjih letih najbolj podhranjena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje