Matjaž Kek Foto: Aleš Fevžer

Slovenijo je še drugič odpeljal na veliko tekmovanje. Selektor Matjaž Kek je s tem izenačil dosežek Srečka Katanca in se, še enkrat, neizbrisno vpisal v slovensko nogometno zgodovino. To so njegove prve misli po tem, ko se je Slovenija uvrstila na četrto veliko tekmovanje v svoji zgodovini.

5. junija 2022 je bil selektor Matjaž Kek že bivši. V to smo, skorajda brez izjeme, verjeli skorajda vsi v slovenski nogometni javnosti. Neprepoznavna Slovenija je v Beogradu na tekmi lige narodov proti Srbiji izgubila z 1:4, poraz pa je bil sol na rane preteklih neuspehov, ko je Mariborčan z našo izbrano vrsto neuspešno lovil Euro 2020 in svetovno prvenstvo v Katarju. Ligo narodov pa začel z dvema zaporednima neuspehoma.

K sreči je Kekova zgodba postala že ena tistih, za katere tako radi rečemo oziroma zapišemo, da jih piše nogomet. Od tistega Beograda naprej, selektorjeve okužbe s koronavirusom in popolne depresije med slovenskimi navijači je minilo leto in pet mesecev. V tem času se je krivulja slovenske reprezentance začela vzpenjati, vzpenjati in še enkrat vzpenjati. In povzpela se je do tistega, kar smo čakali dolgih štirinajst let. Četrtega velikega tekmovanja v zgodovini naše države.

“Mene in predsednika ste zamenjali 500-krat. A takrat, ko smo si to zaslužili. Zdaj se lahko vsi skupaj iskreno veselimo. Lahko temu rečete v lahki skupini, ampak Slovenija je na evropskem prvenstvu. Že dolgo nisem bil tako vesel. Vesel, da je Slovenija dala svoj kamenček v mozaik slovenskih športnih uspehov v zadnjem obdobju. Pozitivna energija, verjamem, da je vsem veselje in ponos. Danes je Slovenija znova dihala kot eno,” je prve misli po tekmi strnil slovenski selektor Matjaž Kek.

O čem je po tekmi še govoril slovenski selektor:

O velikem uspehu slovenskega nogometa

Smo veseli, srečni in ponosni. Mislim, da zasluženo. Hvala Sloveniji za to neverjetno pozitivno energijo v zadnjih mesecih. Generacijo, ki je bila že označena za ‘luzersko’, je naredila veliko stvar. Mladeniči so postali moški in vrnili vero v slovenski nogomet.

Cilj je bil jasen od žreba. Fantje so naredili svoje poslanstvo, to bo nov zagon za slovenski nogomet. Hvala fantom in strokovnemu štabu, v življenju moraš imeti srečo, da najdeš take ljudi. Hvala zvezi, ker mi je verjela pet let in mi dala mir, kar je skoraj neverjetno v našem nogometu.

Eksplozija Stožic po uvrstitvi na evropsko prvenstvo

O trenutku, ko je Verbič zadel za 2:1

Takrat sem vedel, da je konec in da smo na cilju. Tekme nismo mogli več izgubiti. Takrat se je v nekem trenutku videlo, kakšno breme je padlo z vseh nas. V 46. minuti smo iz prvega strela, ko smo prišli iz slačilnice, dobil gol. V prvem polčasu smo bili dovolj agresivni, da jim nismo dovolili veliko, držali smo visok ritem. Priznati moramo, da Kazahstan v tej skupini nima kar tako 18 točk.

Kar nekaj časa smo viseli, začela so igrati čustva, to je lahko zelo nevarno. Vodil sem že kar nekaj tekem, ki odločajo, ta je ena težjih. Že od prvega jutranjega klica pa do prihoda v Stožice sem imel dober občutek, zdelo se mi je, da te tekme ne moremo izgubiti. Super, vesel sem zaradi fantov. Saj je tudi v meni malo ‘inata’. Ampak naslovna zgodba tega zgodovinskega rezultata slovenskega nogometa naj bodo ti fantje.

Slovenija Kazahstan — Foto: Grega Valančič

O objemu s predsednikom Mijatovićem po koncu tekme

To je bil moj največji hvala, ki sem mu ga lahko dal. Poznam ta posel in vem, kaj vse se je dogajalo zadaj. Imel sem srečo, da so se zamenjali določeni ljudje. Pričakovanja slovenske javnosti so vedno velika. Tudi mojim naslednikom ne bo enostavno, zdaj pa sploh ne. V skupini smo imeli kvalitetne nasprotnike, dvakrat smo pokleknili in je bil takoj ogenj v strehi. Ampak dokazali smo, da smo pravi in dosegli cilj.

O tem, ali bo selektor tudi po Euru

Upal sem, da mi danes na to ne bo treba odgovarjati. Sam se moraš zavedati, kdaj je dovolj. Ampak najprej bom užival v tej zgodbi. Jutri se vračam domov, še dobro, da ne danes, ker potem veste, kaj bi to pomenilo. Vrnil se bom k svojem načinu življenja in rutini. In gledal naprej.

Če pa pogledam pet let nazaj od tiste tekme v Izraelu. Nekateri ste verjeli, drugi ne. To je normalno. To je naše delovno mesto, včasih moraš hudičevo trpeti, da si lahko potem tako vesel, kot sem jaz danes. Danes sem res dobro počutil.

O tem, da je odločilni gol dosegel Benjamin Verbič

Beni je ravno dovolj nor, da je dosegel takšen gol. Je, kakršen je, takšnega smo trpeli in on je trpel nas. Ampak ne bi o posameznikih. Videti veselje kapetana, ki ima za seboj že toliko velikih tekem in mladeniča, ki je skozi kvalifikacije odrasel v moža. To je, kot da bi zadel na lotu.

O tem, ali zmaga pomeni več, ker prinaša ugodnejši boben v žrebu

Čisto vseeno mi je, če bi bili v petem ali šestem bobnu. Samo da je naša kroglica zraven. Niti milimetra pa ne bo popuščanja v pripravi, ker spoštujemo, kako smo prišli do tega uspeha in kako smo trpeli. Ampak rekel sem že večkrat, da se bo kaj vprašalo tudi Slovenijo. Tako bo tudi tokrat.

Ta cilj, da hočemo Euro, da ni alibijev, je bil zelo pomemben. Priznam, zadnje noči nisem spal mirno. Vedel sem, da smo dovolj kvalitetni, a zato smo imeli še toliko večjo dolžnost do vseh, da pridemo na prvenstvo.