slovenija matjaž kek boštjan cesar milivoje novaković

Foto: Aleš Fevžer

Ob tem ko se slovenska nogometna reprezentanca pripravlja na obračun z Bosno in Hercegovino, je selektor Slovenije Matjaž Kek na novinarski konferenci pred tekmo pokomentiral tudi hiter odhod Boštjana Cesarja z mesta trenerja Maribora.

Kot Mariborčan, nekdanji igralec in trener 16-kratnega prvaka in jasno selektor Slovenije ter predstavnik domače stroke je edino pravilno, da je odločitev turških investitorjev o zamenjavi trenerja v na nek način njegovem klubu pokomentiral tudi Matjaž Kek. “Zagotovo entuziazem in kvaliteta opravljenega dela Boštjana Cesarja ne sme biti vprašljiva. Kakšne je imel oziroma nekdo ima apetite, jaz ne vem. Ampak zaupanje si trenerji zagotovo zaslužimo za dalj časa kot za 28 tekem. Na koncu koncev morda nisi vse naredil narobe, ampak najlažje je s prstom pokazati na trenerja. Bi pa lahko še kdo prevzel odgovornost,” je menjavo v štajerski prestolnici pokomentiral Kek.

Slovenski selektor je jasno tako kot z Mariborom povezan tudi s Cesarjem, ki ga je kot selektor vodil v reprezentanci, kjer je bil zdaj že nekdanji trener vijoličastih do odhoda v Ljudski vrt tudi Kekov pomočnik. Ob Cesarjevem odhodu v Maribor se je razmišljalo tudi o kakšni zameri, a se je to izkazalo za neresnična namigovanja. Selektor pa je Cesarju poslal lepo sporočilo: “Boštjanu pa želim vse dobro v nadaljevanju kariere. To so tisti momenti, ki jih vsi mi, slej kot prej, doživimo. Jasno bom ščitil slovensko stroko, ampak ob sodelovanju s tujo stroko pa lahko slovenski nogomet samo profitira. Če tu tiščiš glavo v pesek in misliš, da ti nihče ne more pokazati nič novega oziroma boljšega, kot delaš ti … To je napaka. Samo kimanje z glavo, da je vse perfektno, pa tudi ni prav.”

Albert Riera, Victor Sanchez — Španca, Victor Sanchez in Albert Riera, sta z delom navdušila selektorja Slovenje Matjaža Keka. Foto: Aleš Fevžer

“Kvaliteta je vedno dobrodošla”

Slovenska liga se sicer, kar se tiče stroke, v zadnjih letih zelo spreminja. Če so v preteklosti največji pečat puščali domači strategi, je v zadnjih letih povsem drugače. Klubsko sceno sta v zadnjem letu pokorila španska stratega Victor Sanchez in Albert Riera, tudi dejstvo, da so zadnje tri naslove osvojili tuji strategi, pa potrjuje spremembe. Spremembam smo prav tako priča v delovanju klubov, kjer so vse bolj pogosti tuji investitorji.

“To je pravica tujih investitorjev,” o hitrih menjavah trenerjev in novačenju tujih strategov razmišlja Kek in nadaljuje: “Tu se ne more nič spremeniti. Tudi jaz sem bil šest let na Reki pod tujim investitorjem. Na nas trenerjih je, da z rezultati, delom, trmo inatom in motivom pokažemo in dokažemo, da lahko. Se pa ve, kateri trenerji so podpisani pod največje uspehe klubskega in reprezentančnega nogometa. Na eni strani nočem dvigovati naše stroke in podcenjevati tujo. Ampak kvaliteta je stalno dobrodošla, sploh v primeru, da se lahko od nekoga nekaj naučiš. Za to pa mora obstajati želja. Po moje mora biti tu velika razlika. Ni mi všeč, da se toliko govori o domači stroki in tujih trenerjih. Meni je bližje kvaliteta. Tako s strani nas domačih kot tujih trenerjev pa ni vse idealno.”

Selektor se je v dolgem odgovoru dotaknil še glavne težave slovenskega nogometa. Te predstavljajo finančni vložki. “Upam, da se bo prepotreben finančen vložek v slovenski nogomet, odrazil na realnem ocenjevanju kvalitete dela strokovnih štabov. Je pa jasno, da zagovarjam to in mislim, da imamo dovolj slovenskih mladih in izkušenih trenerjev. Lep primer je Slaviša Stojanović, ki je pustil nek pečat, pa potreboval 15 ali še več let, da se je vrnil v slovenski nogomet. Lahko se pogovarjamo tu ali za točilnim pultom, ampak tuji investitorji zdaj delijo vse skupaj. Kdo pa jim je pustil vstop in na kakšen način opravljajo delo, pa ni vprašanje zame. Normalno pa bom branil svojo slovensko nogometno stroko, izrekam pa tudi izjemno priznanje za dva tuja strokovnjaka, ki sta obeležila klubsko sezono slovenskega nogometa. Vnesla sta svežino in znanje, način komuniciranja, ki je za tujino značilen. Vsak na svoj način. Zato raje govorimo o kvaliteti in ne o tem, kdo je bel, črn, rdeč in zelen ali domač in tuj.”