Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Celjani so za povratno tekmo šestnajstine finala konferenčne lige odpotovali na Ciper, ki ima precej bolj bogato nogometno zgodovino, kot bi morda lahko sklepali glede na njihove reprezentančne uspehe. Predvsem pa se slovenski in ciprski nogomet močno prepletata. Ko je govora o klubskih dosežkih, ciprski slovenske pošteno prekašajo.
S Celjani smo z brniškega letališča na Ciper odleteli v sredo okoli 10. ure. Ker glavno mesto Nikozija, ki je bil tudi končni cilj poti, ne premore aktivnega letališča, smo pristali na južni obali ob Larnaki. Letališče Nikozija je namreč danes zapuščeno in leži znotraj demilitariziranega območja, ki ločuje grški južni in turški severni del Cipra.
Po odhodu s približno petih stopinj Celzija pod ničlo, potem ko se je Slovenija v zadnjih dneh znašla pod pokrovom polarnega mraza, nas je v Larnaki pričakalo prijetnih 20 stopinj. Okoliški griči so tukaj odeti v zeleno in ne belo barvo. Kot nas je obvestil novinarski kolega, ki je več let preživel na tem tretjem največjem otoku v Sredozemskem morju, v tem obdobju leta tako zelenega Cipra ne pomni.
Pot proti edini razdeljeni prestolnici na svetu nas je prvič vodila mimo GPS stadiona, leta 1998 odprtega objekta, ki ga uporabljajo tako ciprska reprezentanca kot tudi dva največja kluba iz Nikozije – Apoel in Omonia. Že sama velikost nam sporoča, da nogomet na Cipru, čeprav bi morda kdo ob dejstvu, da ta otoška država še ni zaigrala na velikem tekmovanju, menil drugače, zavzema pomembno mesto v družbi.
Večji stadion in precej bolj poln od slovenskih
GPS stadion sprejme skoraj 7.000 navijačev več kot največji slovenski stadion Stožice (16.000). V letošnji sezoni ciprske lige, ko sta Omonio in Apoel sicer zadaj pustila Pafos, rabelj Celjanov že decembra, imata velikana iz Nikozije v povprečju 8.700 (Omonia) oz. 7.500 navijačev (Apoel). Povedano drugače – toliko ljubiteljev nogometa na tekmo v slovenski Prvi ligi Telemach skupaj zvabijo Maribor (3.583), Mura (2.138) in Olimpija (2.135).
Pa ima ob tem Nikozija nekaj deset tisoč prebivalcev manj od Ljubljane, medtem ko Ciper za Slovenijo zaostaja za približno 900.000 duš. Dovolj zgovorno pa je pričal že prizor na stadionu Z’dežele, kjer si je prvi dvoboj Celja in Apoela z južne tribune pogledalo kar tisoč navijačev s Cipra.
Zelenico ciprskega reprezentančnega stadiona so Celjani testirali v sredinih večernih urah. Čeprav tukaj domujeta dva kluba, je videti v zelo dobrem stanju.
“Ekipa je od prve tekme z Vitorio pokazala velik napredek. Zato sem jim prejšnji teden dejal, naj pokažejo evropski obraz, saj se ne bojijo nikogar. Poskusili jih bomo presenetiti. Imamo načrt oziroma idejo, kako to storiti,” je še pred odhodom na igrišče včeraj glede letošnje evropske izkušnje dejal Albert Riera, trener NK Celje.
Pravljico končal Real Madrid
Prav pomanjkanje teh je bila ena od osrednjih tem na novinarski konferenci. Letos so se Celjani sploh prvič uvrstili v katero od evropskih tekmovanj. In prvič tudi v izločilne boje. Apoel? Kar 29-kratni ciprski prvak je v primerjavi z grofi v Evropi skoraj doma.
Že leta 1963 je kot prvi ciprski klub nastopil v takratnem pokalu pokalnih zmagovalcev. Če se osredotočimo na novejšo zgodovino, se je v sezoni 2009/10 prvič uvrstil v skupinski del lige prvakov. Dve leti pozneje je Apoel dosegel svoj največji uspeh v zgodovini.
Cristiano Ronaldo je leta 2012 z Realom v Nikoziji slavil s 3:0. Pet let pozneje je znova obiskal GSP Stadion in ob slavju s kar 6:0 v skupinskem delu lige prvakov v polno meril dvakrat. Njegov večkratni obisk Nikozije, enkrat celo v izločilnih bojih, je dokaz, da je Apoel v Evropi pustil velik pečat.
Znova so se uvrstili v ligo prvakov, v kateri so nato igrali proti Zenitu Sankt Peterburg, Portu in Šahtarju ter osvojili celo prvo mesto v skupini. V osmini finala so po enajstmetrovkah izločili Olympique Lyon, v četrtfinalu jih je izločil Real Madrid. Zaigrali so tudi že v izločilnih bojih evropske lige in se v sezoni 2016/17 prebili do osmine finala.
Danes se na stadionu pričakuje lep evropski obisk. Napovedi so sicer zelo različne – od 10.000 navijačev do polnega objekta. Slednjega verjetno ne bomo doživeli, bo pa vzdušje zagotovo nad vsemi standardi v slovenskem nogometu.
Na Ciper že več kot 50 slovenskih nogometašev
Ste vedeli, da je Ciper tudi drugi najpogostejši nasprotnik slovenske nogometne reprezentance? Z njim so se naši nogometaši pomerili kar 12-krat. Nedolgo nazaj je bil celo na vrhu lestvice tekmecev, s katerimi se je Slovenija največkrat srečala, a je ta primat v zadnjih dveh letih prevzela Norveška (13). S Ciprom je pri številki 12 sicer izenačena Hrvaška.
Sicer pa je ciprski klubski nogomet močno prepleten s slovenskim. Če v obzir vzamemo Pafos, decembrskega nasprotnika Celja v ligaškem delu konferenčne lige, sta na klopi sedela dva Slovenca – Darko Milanič in Luka Elsner. V njihovem dresu smo videli Jana Koprivca, Kenana Bajrića, Matijo Široka, Mitjo Lotriča in Erika Janžo.
Za Apoel so podpisali Robert Oblak, Alfred Jermaniš, Miran Pavlin, Roman Bezjak in trenutni reprezentančni vratar Vid Belec. Za Omonio Anton Žlogar, Andraž Kirm, Saša Živec in Tim Matavž.
Omeniti velja še Bojana Prašnikarja, ki je leta 2005 sedel na klop AEL-a iz Limassola in je včeraj prav tako pripotoval s Celjani na vzhod Sredozemlja. V letih od 2002 do 2006 je na Cipru za Olympiakos Nikozija in nato AEL branil Marko Simeunović, še eden od tokratnih gostov slovenskih prvakov na letu za Larnako. Vsega skupaj je na Ciper odšlo že 51 slovenskih nogometašev, 48 pa jih je v ciprski ligi vpisalo vsaj en nastop.
Danes ob 21.00 Celje čaka zgodovinska priložnost, da se prebije med 16 najboljših v konferenčni ligi in pri tem izloči klub, katerega evropska zgodovina prekaša tudi tisto od Maribora – z naskokom najuspešnejšega slovenskega nogometnega kluba.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje