Besede v naslovu so izposojene iz kultnega filma Gladiator, s katerim je Russel Crowe odšel v filmsko večnost. Izrečene so po tem, ko gladiator v areni pokosi nekaj rivalov in se obrne proti publiki bogatašev, ki vse skupaj spremljajo v svojo zabavo. In še kako smo se zabavali vsi tisti, ki smo si včerajšnje popoldne rezervirali za slovenski nogomet.
Nobena skrivnost ni, da smo tudi slovenski ljubitelji nogometa včasih razvajeni “bogatuni”, ki so bili kot celoten družbeni sloj pravzaprav antagonisti kultnega filma iz preloma tisočletja. Razvadil nas je blišč tujih zelenic, kjer je trava vedno bolj zelena kot doma in po katerih se podijo največji mojstri okroglega usnja. Razumljivo, kvaliteta, ki jo ponujajo tuja prvenstva, je na zelo visokem nivoju. Vsi pa radi gledamo dober in zanimiv nogomet.
A k sreči ga letos spremljamo tudi v nogometnem prostoru deželice na sončni strani Alp. Prva liga Telemach preseneča, navdušuje in celo šokira iz kroga v krog. Spektakularni zadetki, veliki preobrati in boj za vsako točko so tisto, kar nogomet dela zanimivo. In vse to nam letos ponujajo fantje v najvišjem rangu slovenskega nogometa.
Le remi, ki pa gre vseeno v legendo
V preteklosti smo od gostovanja Maribora v bližnjem Kidričevem redko pričakovali kaj posebej spektakularnega. Resda gre za lokalni derbi, a šumarji so bili v vseh pogledih toliko korakov za vijolicami, da so ti nanje gledali kot na še enega nasprotnika, ki ga pač morajo premagati. A tudi to je v tej sezoni postavljeno na glavo. Jeseni je v šumi, če ostanemo v slogu gladiatorjev, “glavo izgubil” Simon Rožman, ki je po porazu Maribora proti Aluminiju postal preteklost kluba iz Štajerske prestolnice.
A še bolj spektakularna je bila včerajšnja tekma. Radovan Karanović je zaradi strnjenega ritma tekem na gostovanju pri zadnjeuvrščeni ekipi lige močno zarotiral ekipo. V primerjavi s porazom proti Bravu (1:2) je mariborski strateg zamenjal kar sedem nogometašev začetne postave in po tekmi pošteno priznal, da marsikdo od rezervistov ni upravičil statusa, ki ga prinaša igranje v dresu najuspešnejšega slovenskega kluba. Edina pozitivna, a še kako legendarna in svetla plat včerajšnje tekme je bil Marcos Tavares. Ko takšna ikona doseže tako pomemben gol, se mu lahko samo še enkrat več zgolj in samo priklonimo.
Šok terapija absolutno uspela
A ob neuspehu Maribora ne smemo pozabiti izvrstne predstave Aluminija. Robert Pevnik je po tekmi razmišljal o tem, da je njegova ekipa potrebovala iskro, nekaj, kar bi njegove fante prebudilo. Ne moremo se znebiti občutka, da je bila ta iskra ravno trenerska menjava. Že dolgo nismo namreč videli tako poletnih, razigranih Kidričanov. In že dolgo v majici šumarjev nismo videli tako navdihujočega posameznika, kot je Martin Šroler. Gol proti Celju je bil očitno le uvertura v to, kar je sledilo včeraj. Ne gol, ampak “golaso”.
Ko smo že mislili, da bolj zanimivo ne gre …
… je prišla tekma Mura – Olimpija. Tekma sezone? Verjetno. Derbi 26. je imel dober tempo, veliko željo na obeh straneh in, to je potrebno izpostaviti, tudi kvaliteto. Na koncu je slavila Mura, ki se počasi in previdno bliža vrhu lestvice. Junak pa … Luka Bobičanec. Škoda, res škoda, da je imel v prvem delu težave s poškodbo, zaradi katere je izpustil tudi nepozabno nogometno jesen črno-belih. Če pa smo zares sebični, lahko na to pogledamo tudi s pozitivne plati. Če bi bil namreč Bobičanec jeseni zdrav, skoraj zagotovo ne bi več navduševal na slovenskih nogometnih zelenicah. Ponudbe zanj bi bile enostavno preveč mamljive.
Mura pod Damirjem Čontalo še ni tako organizirana, kot je bila pod Antejem Šimundžo. Vzpostavitev avtomatizmov v igri ob menjavah trenerja vedno zahteva svoj čas, za Prekmurce pa je trenutno najbolj pomembno zbiranje točk. Nezanemarljivo oziroma z vidika spremljevalcev nogometnega dogajanja absolutno dobrodošlo pa je dejstvo, da to počnejo na zelo atraktiven način. V naslednjem krogu pa črno-beli odhajajo v Ljudski vrt. Kot smo zapisali v naslovu, se ne zabavate?!
Poraz ni enak porazu
Za dobro tekmo sta vedno potrebna dva in Olimpija včeraj še zdaleč ni razočarala. Očitno je visoka zmaga proti Aluminiju “odprla ventile” zmajev, ki v zadnjem obdobju delujejo precej bolj sproščeno in napadalno, kot so v prvih mesecih po povratku Dina Skendra. Hrvaški strateg je nenehno poudarjal, da Olimpija zaradi vseh sprememb mora igrati predvsem na rezultat in da bo prišel tudi čas, ko bodo predstave na igrišču bolj všeč tistim, ki stiskajo pesti za zeleno-bele.
To se zdaj v resnici udejanja, Ljubljančani igrajo vse lepši nogomet, a izpuščene točke jih bodo ob koncu sezone verjetno še kako bolele. “Rezultat ni realen, vse kar je Mura udarila proti vratom, je končalo v mreži,” je po tekmi komentiral Dino Skender. In s tem tudi izpostavil enega redkih posameznikov v ekipi, ki se na zadnjih tekmah ni dvignil na višji nivo.
Če je bil Ivan Banić na prvih dveh tekmah drugega dela sezone najboljši posameznik zeleno-belih, je že nekaj časa verjetno kar najslabši. Menjava Vidmar-Banić se tako vsaj za zdaj še ni obrestovala. Bolj adekvatno je Tomislava Tomića na sredini igrišča zamenjal vse boljši in boljši Marin Pilj. Bo pa tudi Tomić zmajem že kmalu želel dokazati, da so se ga odrekli na prelahek način. Že v ponedeljek namreč v Stožice prihajajo Celjani. In naj še enkrat ponovimo. Se ne zabavate?!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!