V petek je Manchester United oznanil prihod Cristiana Ronalda. Vrnitev Portugalca na Old Trafford brzčas pomeni, da je pred nami najboljša sezona v zgodovini Premier lige.

Kolumna komentatorja Sportkluba Tima Obreza o selitvi Cristiana Ronalda iz Juventusa v Manchester United.

Iz serije Zadnji ples sem izluščil drugačno bistvo kot večina drugih. Zagotovo se vam zdi nenavadno, da sem na začetku članka o Ronaldu omenil serijo, v kateri nastopajo biki iz Chicaga z Michaelom Jordanom na čelu, a hitro bom prešel k bistvu.

Večino ljudi je tekom legendarne serije najbolj fascinirala Jordanova lakota po zmagovanju. Njegova odločnost, zagrizenost in vnema po uspehu. Bistvo serije je bilo v tem, da je najboljši košarkar vseh časov pripravljen storiti vse za zmago. Vse to sem tekom serije opazil tudi sam. In nisem ostal ravnodušen. A nisem si mogel kaj, da nisem pomislil na Cristiana Ronalda, ki je po mojem mnenju čez tezo o tem, da je Michael Jordan največji profesionalec vseh časov, že zdavnaj zapeljal z buldožerjem in jo zravnal s tlemi.

Si predstavljate, da bi se Cristiano Ronaldo upokojil pri 30 letih? Sam si nikakor ne. Menim, da je največji greh med vsemi, ki jih zakon dopušča, da v življenju ne delaš tistega, v čemer si najboljši. Če svojega mojstrstva ne deliš s svetom. Vem, da se to sliši zelo sebično in priznam, da tudi je, a do tega mnenja sem pač upravičen. Zato izjemno cenim legendarnega Portugalca, ki je življenje posvetil samo enemu cilju – biti najboljši.

Cristiano Ronaldo je po mojem mnenju že zdaj storil dovolj, da bi beseda “ekstrem” morala dobiti nadgradnjo. Čeprav je že večkrat osvojil vse, ni nikoli popuščal. Svoje telo je gnal do roba zmogljivosti. Vsak med vami se dobro zaveda, kaj pomeni pregreha. In zagotovo se zavedate tudi, da je tovrstnega hedonizma pri športnikih zelo malo, ne pa nič. Vsak “normalen” atlet si od časa do časa privošči kozarec piva. Ali torto. Ali čokolado. Portugalec tovrstnih navad ne pozna. Večkrat sem se vprašal, če se ta človek sploh kdaj pregreši. “Morda tako, da ejakulira in s tem zniža raven testosterona dan pred tem, kot bi bilo optimalno pred tekmo,” je na to odgovoril gospod, s katerim sem se zapletel v debato o Ronaldu. In mislim, da ta bizarna izjava dejansko ni daleč od resnice.

Bilo je poleti 2018, ko je Cristiano Ronaldo po 9 letih, 16 lovorikah, 438 nastopih in 450 golih, zaradi spora s Florentinom Perezom, zapustil kraljevi klub iz Madrida in se preselil v Torino. Bila je to poteza, ki me ni presenetila. Prestolnica Piemonta se je zdela izvrstna destinacija za nabiranje lovorik. Pomislil sem, da je Ronaldo pri izbiri novega kluba zaprl oči in si predstavljal, v katerem klubu bo svoje vitrine z največjo gotovostjo zapolnil s “kantami”. Juventus se je zdel odlična izbira in čeprav je Ronaldo zatrjeval, da si je želel novega izziva ter dokazovanja, temu nikakor nisem verjel.

“Cristiano je prestopil v klub, ki je v nizu sedmih zaporednih naslovov italijanskega prvaka. Pravi, da je to izziv? Njegove besede so sranje, igranje za Juventus ni noben izziv,” je po prestopu Ronalda v Juve dejal Zlatan Ibrahimović in po mnenju mnogih zadel žebljico na glavico.

Ronaldo je pod Alpami preživel tri leta. Čeprav mnogi menijo, da ni upravičil visoke naložbe Juventusa, ki je za Portugalca odštel dobrih 100 milijonov evrov, njegova epizoda na Škornju ni bila neuspešna. Portugalec je v treh letih dvakrat osvojil državni naslov, tolikokrat ga je v Španiji osvojil v devetih letih. Poleg tega je zbral še tri pokalne lovorike, predvsem pa je impresivna njegova statistika – na 134 tekmah je za zebre dosegel 101 gol.

Čeprav je lani Juventus pogorel na celi črti – v ligi prvakov je izpadel v osmini finala, prvenstvo je končal šele na 4. mestu – se zdi, da ima stara dama, zaradi poletne razprodaje aktualnih prvakov, letos znova avtocesto do naslova v Serie A. Kljub temu je Cristiano zamenjal sredino. In tokrat si je zares izbral izziv. Izziv v pravem pomenu besede.

36-letnik je želel prestopiti v Manchester City, ki je še vedno prvi favorit za državni naslov. Nogometni romantiki smo že ugibali, kako uspešno bo sodeloval s Pepom Guardiolo, a potem je prišlo do velikega preobrata. Portugalec se ni pridružil meščanom, pač pa njihovemu mestnemu rivalu Unitedu.

Po mojem mnenju je to tvegana, a zelo pogumna poteza. Za razliko od Messija, ki bo jesen svoje kariere preživel na Parku princev, kjer ga bodo konec tedna čakale sproščene tekme, se je Ronaldo odločil za drugačno pot. Za pot, ki bo zahtevala veliko znoja in ne zgolj uživanja. Prepričan sem, da se je tako odločil zato, ker je prepričan, da je še vedno zmožen največjih stvari.

Njegova vrnitev na Old Trafford verjetno pomeni, da je pred nami najbolj zanimiva sezona kateregakoli državnega prvenstva v zgodovini. Jasno je, da bo pri Manchester Unitedu prišlo do korenitih sprememb. Rdeči vragi so dobili igralca, ki bo prinesel zmagovalno miselnost, hkrati pa bo nedvomno omejil veliko mladih talentiranih igralcev.

Čeprav je bojda celo posredoval pri prestopu, ne verjamem, da se je Bruno Fernades, ki je v lanski sezoni polovico od vseh svojih zadetkov v Premier ligi dosegel z bele točke, tako iskreno kot prikazujejo mediji razveselil prihoda svojega rojaka. Ole Gunnar Solskjaer bo moral poiskati način, kako minutažo razporediti med Rashforda, Sancha, Greenwooda, Martiala, Cavanija, Lingarda in druge. Vsekakor bo veliko mladih in talentiranih igralcev sedaj zelo omejenih, kar bo nedvomno oviralo njihov razvoj. Močan je občutek, da vodstvo kluba pri angažiranju Ronalda ni upoštevalo dolgoročnih načtov ekipe.

“Ronaldo je izjemen napadalec, a ne tako dober, kot je bil v preteklosti,” je o odločitvi Manchester Uniteda podvomil meni osebno zelo simpatični Thomas Frank. Glede na to, da gre za trenerja Brentforda, ki nakupe in prodaje opravlja na podlagi znanstvenih algoritmov, ki merijo vse igralčeve elemente, imajo te besede kar veliko težo.

Tistih, ki dvomijo v potezo Manchester Uniteda, je ogromno. Vsekakor bo prihod Portugalca korenito spremenil igro rdečih vragov. Sam bi stavil, da na bolje. V to so prepričani tudi navijači Manchester Uniteda, ki bi se morali zbrati na ulici in začeti peti. Peti o tem, da prihaja domov. Kajti pomemben del nogometa, je zares prišel domov.

Za konec naj povem samo še nekaj. 11. september. To je datum, ki si ga je vredno obkrožiti. Takrat bo Cristiano Ronaldo z rdečimi vragi začel loviti svojo četrto premierligaško zvezdico. Na Old Trafford bo prišel Newcastle.