Selektorski uspeh, začinjen s šepetom o Kekovem klicu

Foto: NZS

Po uspešnem začetku kvalifikacijskega ciklusa smo se pogovarjali s selektorjem slovenske reprezentance do 17 let Goranom Cvijanovićem. Novogoričan je bil še posebej zanimiv sogovornik tudi v kontekstu trenerskih menjav na relaciji NK Maribor - NZS, ki so močno vplivale tudi na njegovo delo. Bodo v prihodnosti še bolj?

Slovenski reprezentančni nogomet v mlajših selekcijah zadnja leta beleži nekatere velike uspehe. Selekcija U17 je lani igrala na evropskem prvenstvu na Madžarskem, še večji uspeh je letos uspel mladi reprezentanci, ki se je sploh prvič v zgodovini skozi kvalifikacije uvrstila na evropsko prvenstvo.

Del strokovnega štaba mlade reprezentance je bil do zaključka lanskega leta tudi Goran Cvijanović. Novogoričan je v začetku leta 2024 prevzel slovensko reprezentanco do 16 let, zdaj pa vodi kadetsko izbrano vrsto, s katero je v oktobru brez kakršnih koli težav napredoval v elitni del kvalifikacij za Euro 2025, ki ga prihodnje leto gosti Albanija.

Toda uspeh s kadetsko reprezentanco je bil le eden od razlogov, zakaj smo na debato povabili nekdanjega nogometaša Maribora, ki je z nami pokomentiral tudi dogajanje v svojem nekdanjem klubu. Cvijanović je še posebej aktualen sogovornik zaradi dejstva, da je novi trener vijolic Boštjan Cesar v svoj štab povabil kar dva njegova pomočnika, in sicer Bojana Jokića ter Jasmina Handanovića.

Ker se ob tem v slovenski nogometni javnosti širijo namigovanja, da bi lahko prav selektor kadetske reprezentance v prihodnosti zamenjal Cesarja na mestu prvega pomočnika selektorja članske izbrane vrste Matjaža Keka, nam ni preostalo drugega, kot da vse skupaj preverimo pri Goranu Cvijanoviću …

Intervju z Goranom Cvijanovićem

Za vami je uspešen prvi del kvalifikacij za Euro U17. Zmagi nad Gruzijo in Armenijo sta vam že po dveh krogih prinesli uvrstitev v elitni del, žal so vam sekunde zmanjkale do prvega mesta na tekmi s Poljsko. Kakšen turnir je za vami?

V mlajših selekcijah so razlike, kar se tiče kvalitete med državami, manjše. Lahkih tekmecev ni. Vsi skupaj smo izpolnili cilj, ki smo si ga zadali pred začetkom kvalifikacij, morda je malce grenkega priokusa pustil tisti gol v zadnji minuti proti Poljski. A ko sem pri fantih videl, kako razočarani so, da niso premagali Poljakov, sem dobil potrditev, da si želijo in zaslužijo še več.

Tekmi z Gruzijo in Armenijo sta bili težki, še posebej dvoboj z Armenijo, ko smo imeli ogromno priložnosti, zgrešili tudi enajstmetrovko, a tekmo vseeno mirno pripeljali do konca. Ponosen sem na fante in na strokovni štab.

Je pa verjetno zdaj težko napovedovati, kaj lahko pričakujemo v elitnem delu kvalifikacij. Vemo, da vas tam čakajo zares močne reprezentance, precej bo odvisno tudi od žreba …

Zdaj so kvalifikacije še zahtevnejše, ker gre na prvenstvo samo zmagovalec skupine. Imam pa informacijo, da bodo najboljši drugouvrščeni dobili vozovnico za svetovno prvenstvo, a to še ni uradno potrjeno. Priložnost je velika, čakamo žreb, prvi krog še niti ni končan.

Bilo je tudi nekaj presenečenj, Čehi so končali na prvem mestu, Hrvati so bili prvi, to sta reprezentanci, ki jih bomo dobro poznali. S Hrvati smo že igrali, s Čehi bomo čez tri tedne. Čakamo torej žreb in ko bomo dobili nasprotnike, se bomo na njih maksimalno pripravili.

Ko gledamo sestavo reprezentance, prednjačijo Mariborčani, nogometaši Brava in Domžalčani. Ti nogometni centri so dali res veliko igralcev v to generacijo kadetske izbrane vrste. Kaj se dogaja z drugimi nekdanjimi močnimi akademijami? Kje so Prekmurci, Primorci, tudi Celjani?

Odločitev, koga izbrati, je bila res težka. Imel sem 25, 26 nogometašev, število sem moral skrčiti na 20. Pri izboru sem iskal nogometaše, ki lahko pokrijejo več položajev in ki so predvsem karakterno ustrezni. To pomeni, da igrajo za skupino, ne zase. In to mi je uspelo.

Res je, največ je nogometašev Maribora, pri čemer sta dva letos prestopila tja. Moramo se zavedati, da pri Mariboru ti fantje igrajo že za mladince, enako velja za Bravo. Seveda nisem pozabil na ostale klube, ampak takšen je bil zaradi načina igre, ki ga zagovarjam, moj izbor.

Že čez dva tedna pa prihaja nova akcija, kjer bodo priložnost dobili tudi nekateri drugi igralci. Smo pa v reprezentanci ustvarili dobro ‘klapo’ in to je najbolj pomembno. Spremljam vse klube, skušam si ogledati čim več tekem v živo. Zelo dobro sodelujem z vodstvi nogometnih šol in trenerji, imam ustrezne informacije, čeprav nam za skupno nadgradnjo manjka platforma, kjer bi si bilo mogoče ogledati vse kadetske tekme. Je pa pri kadetih že tako, da najboljše v svoje vrste pripeljejo najmočnejši klubi in zato je potem ta razpršenost manjša.

Kar nekaj je nogometašev v tej generaciji, ki so res zanimivi in ki jih omenjamo kot velik potencial. Koren, Meško, Viher, Matjašec, Jereb … Kakšen je vaš pogled na potencial teh nogometašev v prihodnosti?

V osnovi je to generacija 2008, so pa zraven tudi trije fantje generacije 2009. Tian Nai Koren, Miha Matjašec in David Jereb so zagotovo veliki talenti, enako velja še za nekatere druge.

Fantje imajo ogromno potenciala za prihodnost, da naredijo nekaj več. Vemo pa, kakšen je prehod iz mladinskega v članski nogomet. Upam, da bodo izbrali sredine predvsem po kriteriju, da bodo igrali. Ne bi želel, da odidejo v tujino in se vračajo. Skozi slovensko ligo se da prodreti in dokazov za to je kolikor hočete.

Poglejte samo reprezentanco U-21, del katere sem bil v preteklosti, in ki se je popolnoma zasluženo uvrstila na Euro. Tudi tu so se fantje večinoma uveljavili v domači ligi in šele nato izpeljali prestope v tujino. Ob tej priložnosti jim še enkrat iz srca čestitam za ta fenomenalen uspeh. Tako selektorju kot strokovnemu štabu in igralcem.

Pereča medijska debata, kar se tiče selekcije U-17, se je vrtela tudi okrog Armana Durmišija. Ob prestopu iz Kopra v Juventus je zavrnil prihod na reprezentančno akcijo, veliko je informacij o tem, da se je odločil igrati za drugo reprezentanco, svojo vrnitev v slovenski tabor pa naj bi pogojeval celo s tem, da je del reprezentance tudi njegov brat. Kakšen je vaš, selektorski pogled na to zadevo? So še možnosti, da se vrne v reprezentanco?

V prvi vrsti je Armanu uspel res izjemen prestop. Je zelo talentiran nogometaš, kar so opazili skavti Juventusa. Kar se tiče njegove reprezentančne prihodnost, naj zadeve ostanejo tam, kjer so. Osebno ga nisem odpisal, bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Sam z njim nimam nobenih težav.

Veliko smo v zadnjih dneh govorili o prepletu slovenske reprezentance in dogajanja v Mariboru. Predvsem zato, ker je Boštjan Cesar zapustil člansko izbrano vrsto in se preselil na klop vijolic. Hkrati pa je ta poteza seveda močno vplivala tudi na vaše delo, saj sta njegova pomočnika postala Bojan Jokić in Jasmin Handanović, ki sta bila sicer del vašega štaba v kadetski reprezentanci. Kako specifičen je bil vaš reprezentančni oktober, ko ste se po eni strani ukvarjali s pripravo na izjemno pomembne tekme, po drugi pa tudi s kadrovskimi premiki?

Uh, to je bilo tako pestro dogajanje, kot da smo na članskem nivoju. Vse skupaj je bilo res specifično. Ampak tako je v nogometu. Potem ko ste mediji objavili, da Boštjan Cesar prevzema Maribor, se je začelo res hitro dogajati tudi pri meni oziroma v mojem štabu.

Moram poudariti, da sta Bojan in Jasmin do konca akcije ostala osredotočena na svoje obveznosti in na nogometaše. Zadeve sta oddelala profesionalno in v celoti. Za to se jima res zahvaljujem, njun doprinos je bil res velik.

Bojan Jokić Boštjan Cesar — Foto: Uroš Skaza

Kakšna je prihodnost Bojana Jokića in Jasmina Handanovića v vašem štabu? Boste iskali nove sodelavce?

Vemo, kaj prinaša članski nogomet, tako da bi se težko udeleževala mojih akcij, zato v prihodnosti ne bosta več del štaba. Poiskati bom moral pomočnika in trenerja vratarjev, stvari se že dogajajo, nič še ni odločeno, ampak mislim, da bom imel vse odgovore v naslednjem tednu.

Skratka je, oktober je bil pester, ampak osnova je ostala. Da tisto, kar se dogovorimo, tudi izpeljemo. Vsi skupaj smo pokazali karakter, tako igralci kot strokovni štab. Sploh za igralce je bilo to nekaj posebnega, a so se zelo prisrčno poslovili od obeh, pripravili so jima celo manjša darila. So pa spoznali, kako je v nogometu. Tu nimamo kaj.

Dober sogovornik ob teh premikih ste tudi z vidika tega, da ste seveda nekdanji član Maribora oziroma ste bili del generacije, ki je pravzaprav začela pisati uspehe obdobja Zlatka Zahovića. Mnenj ob odhodu Boštjana Cesarja na klop vijolic je te dni zares kolikor hočete, kakšen pa je vaš pogled na novo ero NK Maribor, ki je precej drugačna, kot je bila vaša?

Ta prejšnja era se je začela, če se ne motim, graditi leta 2008, sam sem v klub prišel leta 2010. Takrat se je začel res velik vzpon, rezultati so bili fantastični, uspehi so se stopnjevali iz sezone v sezono. Ta rast je bila načrtna. Rasel je klub, rasli smo igralci, ki smo bili takrat pravzaprav vsi stari med 22 in 25 let oziroma celo mlajši. Naša želja po uspehu je bila res ogromna, predvsem pa smo bili obkroženi s pravimi ljudmi. Tako s trenerji, s športnim direktorjem, ljudmi v pisarnah …

Zdaj je enostavno v klubu zavel nov veter. Vemo, kako je v svetu, nogomet gre naprej, vlagatelji prihajajo in vedeli smo, da se bo to zgodilo tudi v Sloveniji. Tem ljudem je treba dati čas, čez noč ne bo šlo. Na koncu sezone bomo ocenjevali, kaj in kako oziroma kako uspešni so. Prišli so z veliko vizijo in če bodo naredili obljubljen korak naprej tudi na področju infrastrukture, lahko pričakujemo, da bo Maribor iz meseca v mesec, iz leta v leto rastel. To so resni ljudje v svetu nogometa in dolgoročno bodo stvari dvignili še na višji nivo.

Ena izmed vročih tem v slovenski nogometni javnosti je tudi mesto pomočnika Matjaža Keka v članski reprezentanci Slovenije. Poleti ste bili pridruženi štabu izbrane vrste kot skavt oziroma analitik, spoznali ste delovanje Kekove ekipe, zato se veliko govori o tem, da bi lahko ravno vi zasedli izpraznjeno mesto Boštjana Cesarja. Je kaj na tem?

Drži, bil sem skavt za nasprotne ekipe. Ko je vsa Slovenija gledala našo reprezentanco, sem jaz gledal druge tekme v naši skupini. Na to temo lahko rečem samo to, da sem trenutno selektor slovenske reprezentance U-17 in sem popolnoma osredotočen na svoje delo ter na svoje fante. Kaj pa bo prinesla prihodnost, tega nihče ne ve.

Za konec še pogled v Prvo ligo Telemach, ki jo seveda podrobno spremljate kot strokovni sodelavec televizije Šport TV. Ves čas govorimo o tem, da nas do konca sezone čaka troboj za naslov med Celjem, Olimpijo in Mariborom. Kakšen je vaš pogled, se lahko v to ‘tekmo’ vključi še kdo?

Drži, te tri ekipe so favoriti, a odpisati ne gre nikogar. Bravo dela fantastično in se drži v boju s temi tremi favoriziranimi moštvi. Imam občutek, da nas čaka letos najbolj zanimivo prvenstvo v zadnjih letih. Celje in Olimpija igrata Evropo, Maribor je ne, kar je morda majhna prednost zanje. Poleg tega pričakujem, da se bodo v zimskem prestopnem roku še dodatno okrepili.

Prvenstvo bo zanimivo do zadnjega kroga, po dolgih letih se mi zdi, da bo odločitev padla praktično šele v zadnjih minutah prvenstva. Ta troboj bo res zanimiv, ne bi pa odpisal niti Brava niti Mure in niti Kopra, ki igra zelo pragmatično in na rezultat. Zanimivo bo tako tudi v boju za Evropo in v boju za obstanek.