V tokratni sobotni temi prostor namenjamo slovenskim nogometašem, ki so trenutno brez pogodbe. Kar nekaj jih je, med njimi so številna zanimiva imena. Kdo so in kakšne nogometne načrte imajo, če sploh?
Zagotovo najbolj znano ime med slovenskimi nogometaši, o čigar prihodnosti se bomo v naslednjih mesecih spraševali, o tem pa bo veliko govora tudi v tujini, je zagotovo Jan Oblak. Najbolj cenjen slovenski nogometaš zadnjega obdobja in verjetno tudi vseh časov ima pogodbo z Atleticom Madridom le še do konca sezone, nove pa še kar ni podpisal, kar pomeni, da bo že s prvim dnem naslednjega leta lahko sedel za pogajalsko mizo z morebitnim novim delodajalcem. Zanimivo bo …
Zanimiv pa je tudi seznam slovenskih nogometašev, ki so trenutno brez pogodb, a je o njihovem trenutnem položaju in prihodnosti znanega bolj malo. Na njem je nekaj zelo uveljavljenih nogometašev, tudi zvezdnikov slovenske lige in nekdanjih reprezentantov, ki so v našem nogometu pustili globoko sled. Kdo so in kaj se z njimi dogaja?
Bojan Jokić:
Zagotovo najbolj uveljavljen slovenski nogometaš brez pogodbe ta hip. Tako je od letošnjega poletja, ko je končal več kot petletno obdobje igranja v ruski Premier ligi, v kateri je odigral 122 tekem v dresu Ufe. Bil je tudi njen kapetan. Redno je za Ufo igral tudi v prejšnji sezoni, zbral je prek 2.300 prvenstvenih minut, in po izpadu iz prve lige zapustil klub.
Izkušeni bočni branilec, ki je igral v prvi španski, francoski in italijanski ligi, je Rusijo poleti zapustil predvsem zaradi tamkajšnjih političnih razmer. Maja letos je dopolnil 36 let. Bo nogomet še igral? Načrte z njim zagotovo še ima. Prav v naslednjih dneh naj bi namreč razrešil negotovost glede svoje nogometne prihodnosti. Zato tudi pridno trenira, čeprav v zadnjem času ne spi najbolje. Spanec mu namreč po novem krati prvorojenec, postal je očka. Čestitke!
Reprezentanca? V njej ga ni že od novembra 2019 in zmage nad Latvijo v predzadnji tekmi kvalifikacij za letošnje svetovno prvenstvo, potem je iz ekipe Matjaža Keka izpadel. Odšel je brez pojasnil. Čudno, glede na to, da gre za nogometaša z natanko 100 nastopi za Slovenijo, do rekorda Boštjana Cesarja mu manjkata le še dve tekmi, in tudi njenega nekdanjega kapetana. Kapetanski trak je nosil tudi na zadnji tekmi, ki jo je v reprezentančnem dresu odigral. Bo dočakal vsaj poslovilni nastop?
Zadnjo tekmo je odigral 28. maja letos.
Rene Krhin:
Še en iz “težke kategorije” slovenskih nogometašev brez pogodb. Tudi on je brezposeln od letošnjega poletja, ko je zaključil z enoletnim igranjem v Avstraliji kot član tamkajšnjega prvoligaša Western Union.
Danes je star 32 let in vse bolj se zdi, da je zadnjo nogometno tekmo že odigral, saj se je podal na podjetniško pot in celo na političen teren (kandidira za svetnika v domači občini Pesnica), čeprav po naših informacijah vezist končne odločitve glede kariere še ni sprejel. Pred časom so ga povezovali z vrnitvijo v NK Maribor, iz katerega je, še preden je debitiral v članskem moštvu, kot najstnik odšel v tujino.
Če je zadnjo tekmo res odigral, bo za seboj pustil manj, kot s(m)o mu v mladih letih napovedovali, a še vedno veliko. Zbral je več kot 150 nastopov v prvi španski, francoski ligi in italijanski ligi, v kateri je kot že zelo mlad pod vodstvom slovitega Joseja Mourinha nastopal za takratnega evropskega prvaka Inter iz Milana. Ustavil se je pri 48 tekmah v dresu slovenske reprezentance. Zanjo je nazadnje zaigral na zadnji tekmi kvalifikacij za letošnje svetovno prvenstvo, novembra 2019.
Zadnjo tekmo je odigral 5. maja letos.
Aljaž Struna:
Še en nekdanji dokaj pomemben član slovenske reprezentance, za njo je odigral 21 tekem in dosegel dva gola, je brez pogodbe že skoraj eno leto. Januarja letos je končal sodelovanje z Montrealom, za katerega je nastopal v severnoameriški profesionalni ligi MLS, v kateri je igral tudi za Houston.
Od takrat nima kluba in je, po naših informacijah, kariero najverjetneje že končal, čeprav je star komaj 32 let oziroma je bil, kot je zadnjič zaigral, še leto mlajši. To se je zgodilo pred skorajda natanko enim letom, potem pa vse do danes ni igral. Poleti se ga je povezovalo s prihodom v Olimpijo, do katerega pa ni prišlo.
Nekdanji branilec Kopra je, če nogometa res ne bo več igral, zgradil lepo kariero. Nastopal je v prvi italijanski ligi (22 tekem), uveljavljeno ime pa postal predvsem v tamkajšnji drugi ligi. V Serie B je odigral 114 tekem. Še 61 jih je zbral v MLS, prav po selitvi v Severno Ameriko pa je bilo tudi konec njegove reprezentančne poti. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Katarju je bil v začetni enajsterici na vseh desetih tekmah, potem ga ni bilo v reprezentanci niti enkrat več.
Zadnjo tekmo je odigral 21. oktobra lani.
Siniša Anđelković:
Tudi on je brez kluba že eno leto in nogometa pri 36 letih zagotovo ne namerava več igrati. Nekdanji branilec kranjskega Triglava in Maribora je po prekinitvi pogodbe z italijanskim nižjeligašem Padovo januarja letos končal kariero. Tiho in brez velikih besed.
V senci je bil tudi skozi celotno kariero, ob kateri bi bilo zelo zanimivo slišati argumente selektorjev, zakaj je za Slovenijo zaigral le petkrat. Za njim je namreč precej lepa nogometna pot. Na vedno zahtevni poziciji osrednjega branilca je v prvi (84) in drugi (144) italijanski ligi namreč odigral krepko čez 200 tekem. Ampak očitno v slovenskem nogometu odličnih branilcev kar mrgoli …
Zadnjo tekmo je odigral 17. oktobra lani.
Žiga Frelih:
V prejšnji sezoni je preživljal najlepše trenutke svoje kariere, potem ko je bil kot član Gil Vicenteja med opaznejšimi vratarji prve portugalske lige in se prebil tudi do reprezentance. Trenutno je zgodba povsem drugačna. Poleti je bil posojen v vrste novega portugalskega prvoligaša Chavesa, pri katerem ga je presenetila tudi vloga rezervista, zato je kmalu za tem prekinil sodelovanje. Tako s Chavesom kot z Gil Vicentejem.
To se je zgodilo konec letošnjega avgusta, od takrat je brez pogodbe. Pri 24 letih namerava nogomet seveda še igrati. Najlepša leta bi pred njim še morala biti, toda za zdaj še ne ve, kako in kaj naprej. Pred časom so ga povezovali s Turčijo. Takrat se s selitvijo tja ni izšlo. Morda se bo z Bolgarijo. Po naših informacijah se zanj namreč zanima eden od močnejših tamkajšnjih prvoligašev.
Zadnjo tekmo je odigral 15. aprila letos.
Dejan Lazarević:
Nekdanji veliki up slovenskega nogometa ima na tržnici proste roke od letošnjega poletja, ko je prekinil sodelovanje z italijanskim drugoligašem Legnanom, za katerega je v prejšnji sezoni zbral 20 nastopov. Hitronogi krilni napadalec se na vrnitev pripravlja na treningih z ljubljansko Ilirijo, a nova vrnitev v slovensko ligo po neuspešni domžalski epizodi pred dvema letoma ni med njegovimi željami.
Želi si predvsem v tujino, v kateri je bil več kot desetletje. Najdlje v Italiji, kjer je zbral 34 nastopov (dva gola) v prvi in 96 (šest golov) v drugi ligi. Denar je z nogometom služil tudi v Turčiji in kratek čas na Poljskem. Okroglih 20 nastopov je zbral v članski reprezentanci in zabil en gol.
Zadnjo tekmo je odigral 24. aprila letos.
Amir Dervišević:
Potem ko je po osmih burnih letih, v katerih ni manjkalo vzponov in padcev, septembra lani šokiral z odhodom v Indijo, tam ni ostal prav dolgo. Že januarja letos se je vrnil in po vsega osmih nastopih prekinil pogodbo s SC East Bengalom. Od takrat o vezistu, ki je v prvi slovenski ligi odigral 123 tekem in šestkrat nastopil tudi v dresu reprezentance, ni veliko znanega. Star je 30 let, nogomet še namerava igrati in se pripravlja na trenutek, ko bo spet zaigral. Po naših informacijah si želi predvsem v tujino, vrnitev v Slovenijo naj še ne bi prišla v poštev.
Zadnjo tekmo je odigral 23. decembra lani.
Mitja Lotrič:
Ofenzivni vezist, ki je bil prvo ime lige ob zgodovinskem naslovu državnega prvaka Celja leta 2020, je po sijajni sezoni v najboljših nogometnih letih nekoliko presenetljivo pristal v tretji nemški ligi. V sezoni 2021/22 je v njej za Würzburger Kickers odigral 24 tekem in dosegel dva gola, po izpadu v četrto ligo pa se lani vrnil v Slovenijo.
Mursko Soboto, kamor je bil posojen, je po koncu sezone, v kateri je odigral 31 tekem in dosegel štiri gole, zapustil in sklenil, da bo kariero nadaljeval v Izraelu. Podpisal je pogodbo s tamkajšnjim prvoligašem Ihud Bnei Sakhinom, a jo že mesec dni pozneje, še preden je zanj zaigral, prekinil. To se je zgodilo avgusta letos. Od takrat naprej je brez kluba. Kariero namerava nadaljevati, star je 28 let.
Zadnjo tekmo je odigral 3. aprila letos.
Matej Pučko:
Strelec 28 golov v 168 nastopih v slovenski prvi ligi, ta krilni napadalec je bil svoj čas tudi slovenski B reprezentant, je v zadnjih letih nabral kar nekaj izkušenj v tujini. V prvi poljski ligi je odigral 57, v drugi turški 53 in v drugi španski 36 tekem. V prejšnji sezoni je za Bandirmaspor v Turčiji odigral 23 tekem, potem pa poleti z njim končal sodelovanje in ostal brez kluba. Tako je še danes. Pri 29 letih kariere še ne namerava končati.
Zadnjo tekmo je odigral 23. aprila letos.
Jovan Vidović:
Nekdanji branilec Domžal in Maribora, ki je v slovenski lig odigral 84 tekem, je bil skorajda desetletje v Nemčiji. Povečini v tamkajšnji tretji ligi, nazadnje pa v prejšnji sezoni nastopal za nemškega četrtoligaša Chemnitzer. V njegovem dresu je v prejšnji sezoni, v kateri je imel nemalo zdravstvenih težav, odigral 14 tekem. Potem nogometa ni več igral. Pri 32 letih še ni rekel zadnje, a najprej bo moral okrevati po poškodbi kolena.
Zadnjo tekmo je odigral 8. maja letos.
Vitja Valenčič:
Nekdanji veliki up slovenskega nogometa in tudi mladi reprezentant je, čeprav je star komaj 23 let, na življenjskem razpotju. Po turbulentnih štirih letih pri Olimpiji, v katerih je odigral le 42 tekem, in ob vseh poškodbah, ki so ga pestile, ta defenzivni vezist še ne ve, ali bo kariero sploh nadaljeval. Olimpijo je zapustil poleti, potem ko je v prejšnji sezoni v njenem dresu odigral le štiri tekme.
Zadnjo tekmo je odigral 7. marca letos.
Jakob Novak:
Še en nekdanji up, čigar nogometna pot ni šla v pravo smer. Po zgodnjem debiju v slovenski prvoligaški druščini, kot član Olimpije je priložnost dobil s 17 leti, je v njej, tudi kot član Celja in velenjskega Rudarja, odigral 116 tekem in dosegel šest golov. Potem je lani odšel v turško drugo ligo in tam za Bolospur odigral 22 tekem (dva gola). Poleti je z njim prekinil pogodbo, novega kluba pa za zdaj še ni našel. Star je 24 let, nogomet še namerava igrati.
Zadnjo tekmo je odigral 20. maja letos.
Gregor Zabret:
Nekdanji zelo obetavni vratar Domžal, ki je v prvi slovenski ligi debitiral z vsega 16 leti in že leto pozneje prestopil v Swansea, od takrat prav veliko nogometa na članski ravni ni igral. Pri Swanseaju je bil nekajkrat na klopi v angleški Premier ligi, za angleškega tretjeligaša Oldham Athletic je zaigral le dvakrat, priložnost pa dočakal šele v prvi valižanski ligi, v katero je odšel pred letom dni. Za Aberystwyth je v prejšnji sezoni odigral 30 tekem, a ga poleti zapustil in je zdaj že pol leta brez kluba. Pri 27 letih je njegova prihodnost negotova.
Zadnjo tekmo je odigral 23. aprila letos.
Roy Rudonja:
Še en nekdanji up, ki pa se dosežkom svojega očeta, dolgoletnega reprezentanta Mladena Rudonje, ni niti približal. Visokorasli napadalec, ki je igral za mladince Sheffield Wednesdayja, v Sloveniji za Domžale, Ankaran, Tolmin, ptujsko Dravo in Krško, v ospredje pa se skušal prebiti tudi na Nizozenskem (RKC Waalwijk), je nogometno pot končal v slovenski drugi ligi s sezono 2019/20, potem pa se s 26 leti podal v glasbene vode. Njegov prvenec, ki je izšel pred kratkim, lahko poslušate spodaj.
Zadnjo tekmo je odigral 2. novembra 2019.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!