Začel je Katanec, kralja sta postala Handanović in Iličić

Samir Handanović je slovenski kralj najboljših evropskih lig. FOTO: Guliverimages.

V tokratni sobotni temi smo se posvetili nastopom Slovencev v času samostojnosti v najboljših petih evropskih nogometnih ligah. Kdo je bil prvi? Kdo je zbral največ nastopov in kdo največ golov? Koliko jih je tam trenutno? Kako so števila slovenskih nogometašev nihala po sezonah? Na ta in še druga vprašanja smo skušali odgovoriti.

Med najboljših pet evropskih lig, čeprav je vmes kdaj kakšna že izpadla iz peterice Uefinega koeficienta najboljših, že desetletja uvrščamo prvo angleško, francosko, italijansko, nemško in špansko ligo. Vrstni red ni pomemben, upoštevali smo abecedo.

Kakšno vlogo so od leta 1991, ko smo postali samostojni, v najboljših evropskih nogometnih ligah igrali slovenski nogometaši?

Koga imamo sedaj?

V prvih letih slovenskega nogometa so bili nastopi kakšnega od naših nogometašev v eni izmed petih najboljših lig v Evropi, ki naj bi bile tudi najboljše na svetu, redki. Zdaj ni več tako. Trenutno je takšnih sedem.

V Italiji štirje (Samir Handanović v Inter Milanu, Petar Stojanović v Empoliju, Sandi Lovrić in Jaka Bijol pri Udineseju), v Nemčiji (Kevin Kampl v RB Leipzigu), Španiji (Jan Oblak v Atletico Madridu) in v Franciji (Miha Blažič v Angersu) pa po en. V prvi francoski ligi je tudi Denis Petrić, ki pa za Nantes v tej sezoni še ni nastopil.

Pri celotni analizi smo upoštevali le nogometaše, ki so odigrali vsaj eno minuto, in zgolj tiste, ki so igrali v času slovenske samostojnosti. Kot slovenski državljani.

Srečko Katanec je prvi Slovenec z nastopom v eni od petih najboljših lig. FOTO: Guliverimages.

Kdo je oral ledino?

Prvi tak je bil eden izmed Slovencev, ki so v eni od najboljših lig igrali že v času Jugoslavije. Srečko Katanec je v sezoni 1991/92 zastopal Sampdorio. V prvi italijanski ligi je bil takrat pri Cremoneseju tudi Matjaž Florjančič, a je v tisti sezoni prvič zaigral šele novembra.

Italijanska Serie A, ki je takrat slovela kot nedvomna številka ena, je bila tudi edina od najboljše peterice lig, v kateri smo Slovence v uvodnih petih letih samostojnosti videli. Potem je v sezoni 1996/97 v Franciji za Le Havre zaigral Džoni Novak.

V Nemčiji smo prvega legionarja dočakali sezono za tem. Že pred tem je tam igral poznejši slovenski reprezentant Rudi Istenič, a takrat še ne kot slovenski državljan, tako da je prvi slovenski debitant v tamkajšnji Bundesligi postal Adem Kapić, ki je v sezoni 1997/98 odigral dve minuti za Bochum. Zanimivo, bili sta edini, ki ju je v karieri v prvi nemški ligi dobil.

V isti sezoni smo dobili tudi prvega Slovenca v angleški Premier ligi. To je postal Aleš Križan, odigral je 12 tekem za Barnsley.

V Španiji je prvi Slovenec nastopil šele po velikem uspehu iz leta 2000, uvrstitvi na evropsko prvenstvo. Ledino je oral Zlatko Zahović, ki je v Valencio pred začetkom sezone 2000/01 prišel kot odmevna okrepitev.

Kdo so rekorderji?

Trenutno nedosegljiv je Samir Handanović, ki je s 560 tekmami za Inter, Udinese in Rimini le dva nastopa za sedmim mestom večne lestvice italijanske Serie A in mnogo pred preostalimi rojaki.

Valter Birsa, ki je v Franciji (Sochaux in Auxerre) in Italiji (Genoa, Torino, Milan in Chievo) zbral 372 nastopov, pošteno zaostaja za njim.

Tretji je Josip Iličić, ki je odigral 339 tekem v italijanski ligi za Palermo, Fiorentino in Atalanto.

Na četrtem mestu z 289 nastopi najdemo Jasmina Kurtića, ki je v Italiji v prvi ligi igral za Palermo, Sassuolo, Torino, Fiorentino, Atalanto in Parmo.

Peti je Boštjan Cesar, v Franciji (Marseille, Grenoble) in Italiji (Chievo) je odigral 279 tekem.

Josip Iličić je s 96 goli z naskokom slovenski strelski rekorder. FOTO: Guliverimages.

Pri strelcih ime na vrhu prav tako odstopa. Josip Iličić, ki je nedavno zaključil svojo 12-letno italijansko odisejado in se vrnil v Maribor, je v prvi italijanski ligi zabil kar 96 golov.

Več kot enkrat več od Milivoja Novakovića, ki je s 44 goli, vse je v nemški Bundesligi dosegel za Köln, na drugem mestu.

Tretji je Valter Birsa z 39, četrti pa Jasmin Kurtić z 29 goli. Na petem mestu je Robert Berić, ki se je v prvi francoski ligi ustavil pri številki 26.

Nastopi:

560 – Samir Handanović
372 – Valter Birsa
339 – Josip Iličić
289 – Jasmin Kurtić
279 – Boštjan Cesar

Goli:

96 – Josip Iličić
44 – Milivoje Novaković
39 – Valter Birsa
29 – Jasmin Kurtić
26 – Robert Berić

Kdo je izkusil več najboljših lig?

Takšnih je bilo do zdaj sedem, Rene Krhin in Bojan Jokić sta edina, ki sta igrala v kar treh. Oba sta nastopala v Italiji (Bologna in Inter; Chievo), v Franciji (Nantes; Sochaux) in v Španiji (Granada in Cordoba; Villarreal).

Še pet slovenskih nogometašev je izkusilo dve ligi iz elitne peterice. Mile Ačimović je igral v Angliji (Tottenham) in Franciji (Lille), Džoni Novak v Franciji (Le Havre in Sedan) in v Nemčiji (Unterhaching), Valter Birsa in Boštjan Cesar oba v Italiji in v Franciji, Zlatko Dedić pa v Nemčiji (Bochum) in v Italiji (Parma).

Bojan Jokić je igral v treh od petih najboljših evropskih lig. FOTO: Guliverimages.

Kako je šlo po letih?

Do zdaj smo imeli vse od razglasitve samostojne države v najboljših evropskih ligah vsaj enega nogometaša. V uvodnih letih nekajkrat tudi zgolj enega. Številke so 13 let nihale od ena do štiri, z izjemo v sezoni 1997/98, ko jih je bilo šest.

Prelomno je bilo leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, s tem pa močno povečala število slovenskih prestopov v tujino. Tudi v klube najboljših lig.

Do naslednjega preskoka je prišlo po uvrstitvi na svetovno prvenstvo 2010, od katere se je v naslednjih enajstih letih le enkrat zgodilo, da je bilo Slovencev manj kot deset.

V sezoni 2014/15 je v eni izmed najboljših petih lig igralo kar 18 slovenskih nogometašev. V zadnjih treh sezonah je številka padla najprej na šest in v zadnjih dveh sezonah na sedem, kolikor jih v Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji ali Španiji igra danes.

Kje jih je (bilo) največ?

Zagotovo vas ne preseneča, v Italiji. V tamkajšnji prvi ligi je do zdaj igralo kar 30 nogometašev s slovenskim državljanstvom. Odigrali so 2.488 tekem in dosegli 204 gole. Rekorder po številu nastopov je seveda Samir Handanović. Največ golov je dosegel Josip Iličić.

Na drugem mestu je, prav tako pričakovano, Nemčija, kjer so Slovenci zbrali 899 tekem. Če bo Kevin Kampl zaigral na današnji tekmi proti Mainzu, bo torej poskrbel za jubilejni 900. slovenski nastop. Vezist RB Leipziga je s 193 odigranimi tekmami tudi slovenski rekorder Bundeslige. V njej smo videli 84 slovenskih golov. Več kot polovico jih je dosegel Milivoje Novaković.

Sledi prva francoska liga, v kateri je do zdaj igralo 13 Slovencev. Odigrali so 584 tekem in dosegli 65 golov. Pod največ se jih je podpisal Robert Berić (26), medtem ko je po nastopih najboljši Valter Birsa (149).

Robert Koren je dvojni slovenski rekorder v angleški Premier ligi. FOTO: Guliverimages.

V prvi angleški in španski ligi je nastopilo šest Slovencev. Po zaslugi Jana Oblaka, ki je z 273 tekmami seveda rekorder, s 416 slovenskimi nastopi odstopa Španija. Po številu golov niti ne. Zlatko Zahović je dosegel tri od le štirih slovenskih golov v La Ligi.

V angleški Premier ligi so Slovenci zbrali 106 tekem. Več kot polovico jih je prinesel Robert Koren, ki je kot član WBA in Hull City odigral 57 tekem. Nekdanji kapetan slovenske reprezentance je rekorder tudi pri zadetkih. V najmočnejši in najbogatejši nogometni ligi na svetu ta hip je dosegel štiri od petih slovenskih golov, ki smo jih v njej videli do danes.

Vsi slovenski nogometaši v top 5 ligah:

Zaključek

Ugotovimo lahko, da je ugled slovenskih nogometašev od leta 1991, ko so začeli nastopati kot slovenski državljani, v tujini rastel iz leta v leto.

Nanj je kot prvi močno vplival velik slovenski nogometni bum, ki se je zgodil na prelomu tisočletja. Maribor se je takrat prvič uvrstil v ligo prvakov, Slovenija pa je dvakrat igrala na velikih tekmovanjih. Na evropskem 2000 in svetovnem prvenstvu 2002.

Šest članov začetne enajsterice s SP 2010 je igralo v najmočnejših ligah. FOTO: Guliverimages.

Podobno se je ponovilo po letu 2010, ko se je Slovenija najprej še drugič uvrstila na svetovno prvenstvo. Potem je Maribor nizal evropske uspehe in se še dvakrat prebil do Lige prvakov in kar trikrat igral v Ligi Europa.

Velik, verjetno največji vpliv na številčnejše prestope naših nogometašev v najboljše evropske nogometne lige, pa je imel vstop v EU, po katerem Slovenci v tujini niso več imeli statusa tujca.