Izsledki nedavne študije kažejo, da mediji v Veliki Britaniji belopolte in temnopolte nogometaše obravnavajo drugače. Četudi večina to počne nenamerno in nezavedno, pa ima njihovo poročanje škodljive posledice.

V priljubljeni športni oddaji Match of the Day na britanski BBC je nedavno potekala zanimiva debata o rasizmu v nogometu. Na njej sta kot strokovna gosta sodelovala tudi nekdanja angleška reprezentanta Alen Shearer in Ian Wright. “Meniš, da temnopoltega igralca obravnavajo drugače od belopoltega?“ je Shearer vprašal svojega bivšega temnopoltega reprezentančnega kolega. Odgovor Wrighta je bil nedvoumen: “Brez kančka dvoma, Al!”

Kot piše spletni portal The Converseation, rasna diskriminacija temnopolte nogometaše spremlja na vsakem koraku. Javno – z rasističnimi žalitvami navijačev na stadionih, zasebno – z žaljivimi zasebnimi sporočili na družbenih omrežjih in tudi na institucionalni ravni, saj temnopolti trenerji v klubih težje dočakajo priložnost.

A kot je še izpostavil Wright, so temnopolti nogometaši drugače obravnavani tudi v medijih, pri čemer se je skliceval na primerjavo Marcusa Rashforda in Phila Fodna. Rashfordu, ki igra za Manchester United in je temne polti, so mediji prilepili oznako ekstravagantnega in zapravljivega igralca, Foden, ki brani barve mestnega tekmeca Cityja in je belopolt, pa je po mnenju otoške sedme sile priden fant, ki skrbi za svojo družino.

Hitri temnopolti in inteligentni belopolti nogometaši?

Opazki 57-letne nogometne legende pritrjuje tudi nedavna študija, ki sta jo objavila Paul Ian Campbell z univerze v Leicestru in Luis Bebb z univerze v Coventryju. Dvojec se je v raziskavi osredotočil na svetovno prvenstvo leta 2018 v Franciji in analiziral 1009 komentarjev in pohval nogometašem. Med preučevanjem 30-urnega programa z 20 različnih tekem na britanskih televizijskih postajah BBC in ITV, sta ugotovila, da so novinarji in komentatorji temnopolte igralce pohvalili predvsem zaradi fizičnih in atletskih sposobnosti, pri belopoltih igralcih pa izpostavljali njihovo inteligenco in značaj.

Ko sta avtorja študije komentarje razčlenila, sta ugotovila, da je bilo 69,8 odstotka pohval temnopoltim igralcem izrečenih na račun njihovih fizičnih sposobnosti, sledile so pohvale za njihove prirojene (10,7), priučene (10,3), karakterne (5) in kognitivne (4) lastnosti. Od 448 pozitivnih komentarjev belim igralcev pa je bilo 47,9 odstotka pohval na račun priučenih atributov, sledili pa so jim fizični (18,3), karakterni (13,8), kognitivni (11,4) in prirojeni (8,6).

Zbrani podatki po mnenju raziskave kažejo, da športni novinarji in komentatorji niso le objektivno poročali o dogodkih na igrišču, temveč so določene atribute, kot sta moč in hitrost, bolj verjetno opazili ali spregledali na podlagi nogometaševe polti.

Stereotipi z zametki v predprejšnjem stoletju

Številni rasni stereotipi v športu po poročanju The Converseation sicer izvirajo iz rasistične psevdoznanosti, ki ima zametke v 19. stoletju in se opira na socialni Darvinizem. Po tej teoriji bela rasa velja za intelektualno, moralno in osebnostno najbolj razvito, zato fizičnih sposobnosti ne potrebuje. Temnopolti, ki so so bili obravnavani kot najmanj razviti, pa so že po naravi veljali za nasilne, lene in intelektualno omejene, zato so morali biti fizično močnejši od belopoltih ljudi.

Tudi zato so bili številni prepričani, da so temnopolti ljudje primernejši za opravljanje fizičnih in ne kognitivnih opravil, nanje pa se je prilepila oznaka naravnih atletov. “Za Afroameričane je še nedolgo nazaj zmožnost hitrega teka in skakanja pomenila vprašanje življenja in smrti v džungli,“ je še leta 1941 trdil glavni trener ameriške atletske olimpijske reprezentance Dean Cromwell.

Komentarji, četudi nenamerni, so lahko škodljivi

Načini, s katerimi novinarji in komentatorji opisuje temnopolte nogometaše, ima škodljiv učinek na podobo, ki si jo javnost ustvari o njih, trdi študija. Po eni strani se poveličuje njihove fizične sposobnosti, po drugi se jih degradira na na raven tega, kako močni so, kako hitro lahko tečejo in visoko skačejo.

Soavtor raziskave Paul Ian Campbell kot primer izpostavi komentar nekdanjega valižanskega reprezentanta Vinnieja Jonesa na radijski postaji talkSPORT z leta 2018. Jones se je obregnil ob angleškega reprezentanta Raheema Sterlinga in dejal, da brez hitrih nog ne bi bil dovolj dober za niti enega angleškega prvoligaša. Namesto tega bi po njegovem prepričanju igral za Exeter, ki tekmuje v najnižjem rangu angleškega profesionalnega nogometa.

Kot dodaja Campbell, študija potrjuje, da športni komentatorji in novinarji temnopolte in belopolte nogometaše obravnavajo drugače. In čeprav to morda ne počnejo namerno, pa s tem prispevajo k rasizmu v družbi in širše, zato se morajo tega odvaditi.